Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


121 - 130 / 137
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
121.
Conjunct Agreement and Gender in South Slavic: From Theory to Experiments to Theory
Jana Willer Gold, Franc Marušič, Tina Šuligoj, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Agreement with coordinated subjects in Slavic languages has recently seen a rapid increase in theoretical and experimental approaches, contributing to a wider theoretical discussion on the locus of agreement in grammar (cf. Marušič, Nevins, and Saksida 2007; Bošković 2009; Marušič, Nevins, and Badecker 2015). This paper revisits the theoretical predictions proposed for conjunction agreement in a group of South Slavic languages, with a special focus on gender agreement. The paper is based on two experiments involving speakers of Bosnian/Croatian/Serbian (BCS) and Slovenian (Sln). Experiment 1 is an elicited production experiment investigating preverbal-conjunct agreement, while Experiment 2 investigates postverbal-conjunct agreement. The data provide experimental evidence discriminating between syntax proper and distributed-agreement models in terms of their ability to account for preverbal highest-conjunct agreement and present a theoretical mechanism for the distinction between default agreement (which has a fixed number and gender, independent of the value of each conjunct) and resolved agreement (which computes number and gender based on the values of each conjunct and must resolve potential conflicts). Focusing on the variability in the gender-agreement ratio across nine combinations, the experimental results for BCS and Sln morphosyntax challenge the notion of gender markedness that is generally posited for South Slavic languages.
Ključne besede: skladnja, slovenščina, srbohrvaščina, eksperimentalna skladnja, ujemanje, sestavljeni osebek, priderno vezan osebek, ujemanje sestavljenega osebka
Objavljeno v RUNG: 06.07.2016; Ogledov: 6034; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

122.
123.
Beyond Knower Levels: Early partial knowledge of number words
Katie Wagner, Franc Marušič, Vesna Plesničar, Tina Razboršek, Jessica Sullivan, Rok Žaucer, David Barner, 2015, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Opis: Although both syntax and number words can indicate quantity, only numbers can specify large exact quantities. Do children use syntax to bootstrap preliminary meanings of number words before mastering precise meanings? We compared errors across languages on a Give-a-Number task in non-knowers (who have adult meanings for no number words) and subset knowers (who have adult meanings for fewer than five number words). Participants included learners of English, Spanish, French, and two dialects of Slovenian. One dialect, Central Slovenian, has rich number morphology including singular, dual, small plural, and large plural (for 5+). In all languages, subset knowers and some non-knowers demonstrated better than random responding for at least 2 number words beyond the largest number word they comprehended precisely. Additionally, Central Slovenian-learning non- and 1- knowers responded more accurately to requests for higher numbers than their counterparts in other languages, suggesting that rich plural marking may bootstrap number word meanings.
Ključne besede: knower level, grammatical number, acquisition of number words, bootstrapping
Objavljeno v RUNG: 21.03.2016; Ogledov: 4950; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

124.
Razširjenost in velikost populacije nove invazivne vrste v Blejskem jezeru: školjka trikotničarka (Dreissena polymorpha (Pallas, 1771))
Tina Hrovat, 2015, diplomsko delo

Opis: Ena izmed invazivnejših tujerodnih vrst na svetu je školjka Dreissena polymorpha (Pallas, 1771), slovensko potujoča trikotničarka ali školjka trikotničarka (Remec–Rekar, Š., 2013). Naseljuje jezera, rezervoarje, bazene in lagune. Širjenje je opaženo predvsem v jezerih, kjer je velika številčnost fitoplanktona in je alkalna voda bogata s kalcijem in magnezijevimi solmi (Minchin, D. idr., 2002). Čeprav je stopnja rasti in številčnost školjke omejena z dejavniki, kot so pretok, razpoložljivost hrane in temperatura, se školjke brez trdne podlage ne morejo naseliti, razširiti ali razmnoževati (McLaughlan, C. in Aldridge, D. C., 2013). V jezerih školjke tvorijo velike populacije, kar pomeni tudi do 120.000 osebkov na kvadratni meter, to pa zaradi aktivne filtracije povzroča večjo prosojnost vode (Minchin, D. idr., 2002). Tako številčnost lahko dosežejo zaradi velike tolerance, saj se na različne življenjske razmere, kot so nihanja vodne gladine, povečana slanost in večja nihanja temperatur, hitro prilagodijo (Remec-Rekar, Š., 2013). Do 19. stoletja je bila školjka prisotna le v Črnem, Kaspijskem in Azovskem morju. Med letoma 1800 in 1900 se je razširjenost školjke po Evropi povečala za dvakrat. Glavne možnosti za širitev so bile plovbe po celinskih vodah, še posebej po odprtju novih plovnih poti med vzhodno in srednjo Evropo v začetku leta 1800 (Birnbaum, C., 2011). Izjemno hitro se je razširila tudi v Severni Ameriki, kjer so jo prvič opazili leta 1988 v jezeru St. Clair (Minchin, D. idr., 2002). V slovenskih vodah je bila trikotničarka prvič opažena v reki Dravi, leta 2010 pa so jo opazili tudi v Blejskem jezeru (Remec-Rekar, Š., 2013). Od leta 2012 potapljači iz Društva za podvodne dejavnosti (DPD) Bled spremljajo njeno širitev po jezeru ter jo poskušajo s fizičnim odstranjevanjem tudi omejiti (DPD Bled). V okolju, ki ga naseljujejo, povzročajo spremembe fizične in biološke strukture. Spremenijo obstoječe življenjske prostore in zagotovijo novo okolje za druge organizme, vplivajo na prehranjevalni splet in razpoložljivost hrane. Prav tako vplivajo na druge procese in stanja v ekosistemih, vključno z mineralizacijo hranil, razpoložljivostjo kisika in stopnjo sedimentacije (Karatayev, Y. A. idr., 2002). Zaradi hitre prilagodljivosti, nevarnosti širitve in njihovega vpliva je treba zagotoviti učinkovit monitoring stanja školjk v Blejskem jezeru in okoliških vodah, v katere se lahko naselijo. S pomočjo tuje in domače znanstvene literature sem se seznanila z invazivno vrsto školjke v jezeru. V analizo školjk, ki so bile nabrane v Blejskem jezeru, smo zajeli velikostno in starostno strukturo populacije školjk ter obseg in gostoto poselitve. Na trinajstih naključno izbranih lokacijah smo s potapljači iz Društva za podvodne dejavnosti Bled (DPD) od januarja do junija 2015 školjke nabirali tedensko. Z vsake lokacije smo podrobno analizirali okoli 250 gramov naključno nabranih školjk, katerim smo izmerili dolžino, širino in višino, namen pa je bilo ugotoviti intenzivnost rasti, glede na posamezne lokacije in starost. Narejena pa je bila tudi biološka analiza vode, s katero sem preverjala prisotnost ličink veliger. Rezultati velikostne in starostne sestave kažejo na stabilnost populacije v jezeru. Iz podatkov o velikosti populacij iz prejšnjih let lahko ocenimo, da do večjega izboljšanja v jezeru ni prišlo.
Ključne besede: Školjka trikotničarka, Blejsko jezero, tujerodna vrsta, vpliv na okolje, velikost populacije, starost osebkov
Objavljeno v RUNG: 30.09.2015; Ogledov: 6193; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

125.
Metode določanja mikroorganizmov prisotnih v balastnih vodah
Tina Govednik, 2015, diplomsko delo

Opis: Tujerodne vrste predstavljajo svetovni problem v morskih in sladkovodnih okoljih ter posledično ustvarjajo nevarnost za zdravje ljudi in okolja ter morsko biotsko raznovrstnost. Čezoceanske plovbe in promet omogočajo globalne povezave in istočasno prenos patogenih in drugih organizmov. Glavno pot vnosa tujerodnih vrst v okolje predstavlja balastna voda in sediment v ladijskih tankih. Z obstoječimi tehnologijami in priporočenimi standardi, ki jih je predlagala Mednarodna pomorska organizacija (IMO) lahko delno obvladujemo biološko onesnaževanje. Do sedaj nobena tehnologija ni bila dovolj učinkovita, da bi lahko odstranila vse organizme iz balastnih vod. Zato je bila predlagana študija določanja biološkega in kemičnega stanja v pristaniščih in s tem določanja kakovosti voda pred črpanjem v balastne tanke. V diplomski nalogi sem povzela nekatere predpise in razpoložljive tehnologije za določanje kakovosti in dezinfekcijsko obdelavo balastnih voda. Namen diplomske naloge je bil predvsem določitev koncentracij fekalnih koliformnih bakterij in celokupne združbe bakterij v ustju reke Rižane, kjer je glavni pomol za privez ladij v luki Koper, dveh drugih bazenov v neposredni bližini in na referenčni postaji na sredini Koprskega zaliva. Analize fekalnih koliformnih bakterij smo opravili z metodo membranske filtracije in pri tem uporabili različna gojišča, priporočena za analize koliformnih bakterij. Rezultati vzorcev morske vode kažejo, da je vzorčeno mesto v ustju reke Rižane onesnaženo, kamor se sicer izlivajo tudi odpadne vode čistilne naprave Koper. Pri vzorcih sedimenta so mikrobiološki rezultati zelo različni, vendar smo visoke vrednosti bakterij zaznali na vseh vzorčnih mestih v področju luke Koper. Primerjali smo tudi razlike v vrstni sestavi celokupne bakterijske združbe med vzorci vode in sedimenta različnih vzorčnih mest v Koprskem zalivu z metodo denaturacijske gradientne gelske elektroforeze.
Ključne besede: balastne vode, metode membranske filtracije, fekalni koliformi
Objavljeno v RUNG: 22.04.2015; Ogledov: 5574; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

126.
Skladenjska zgradba oziralnih stavkov v slovenščini : diplomsko delo
Tina Šuligoj, 2013, diplomsko delo

Ključne besede: diplomske naloge, oziralni stavki, skladnja, rekonstrukcija, navezovanje, k-premik
Objavljeno v RUNG: 19.02.2015; Ogledov: 6252; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (659,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

127.
128.
129.
130.
Synthesis of Ag/ZnO composite photocatalyst via hydrothermal route
Tina Mavrič, Saim Emin, Chandramanthy Surendran Praveen, Matjaž Valant, Wenqin Peng, 2013, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: fotokataliza, kompoziti, nanodelci, UV svetloba, vidna svetloba
Objavljeno v RUNG: 25.04.2014; Ogledov: 6526; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh