1. |
2. Paragvajske pravljice2021, druge monografije in druga zaključena dela Opis: Pogovor o projektu, ki je prevedel do izida knjige Paragvajskih pravljic, kolektivnem načinu prevajanja in moči literature, da nas popelje v neznane svetove, tokrat v Paragvaj.
Prevod je pod mentorstvom Maje Šabec in Urše Geršak pripravilo 21 študentov druge stopnje hispanistike z ljubljanske Filozofske fakultete.
V pogovoru sodelujejo: Ines Metličar, Nina Kraševec, Iva Vogrič, Alex Centa, Urška Perhavec, Ana Zelenko, Zala Kerec, Anamarija Kočevar, Maja Šabec, Urša Geršak in Barbara Pregelj.
Moderiranje: Nace Fock. Ključne besede: prevajanje, mladinska književnost, skupinsko prevajanje, paragvajska literatura Objavljeno v RUNG: 12.05.2021; Ogledov: 2106; Prenosov: 10 Povezava na celotno besedilo |
3. |
4. LE IN SAMO KOT SPROŽILCA POMENSKIH PREDPOSTAVK: EKSPERIMENTALNA ŠTUDIJA V SLOVENŠČINIZala Zbičajnik, 2019, diplomsko delo Opis: V svojem diplomskem delu se ukvarjam s posebno vrsto pomenskih predpostavk in njihovimi sprožilci. Uvod se osredotoča na pragmatične in semantične značilnosti predpostavk. Pregledane so teoretične in eksperimentalne raziskave o pomenskih predpostavkah in njihovem sprožilcu only (samo/le) ter med nekaterimi njenimi tujimi ustreznicami. V svojem delu predstavim rezultate eksperimentalne študije, posvečene slovenskima ustreznicama angleške besede only, le in samo. Preučujem, kako materni govorci slovenščine sodijo o obeh sprožilcih pomenske predpostavke s pragmatičnega vidika. Študija odgovarja na vprašanje, ali sta besedi sinonimni, katera beseda je rabljena pogosteje ter kako sta uporabljeni v določenih slovenskih dialektih. Bolj nazorno, študija predlaga, da slovenski ustreznici besede only v prevodu pripadata skupini trdih sprožilcev, ki jih določi Abusch (2009), ti pa so opredeljeni kot sprožilci v pomenskih predpostavkah, ki ne morejo biti preklicane. Ključne besede: Pomenska predpostavka, sprožilec, only, le, samo, pragmatično procesiranje Objavljeno v RUNG: 04.09.2019; Ogledov: 4349; Prenosov: 156 Celotno besedilo (1,08 MB) |
5. Razmerje med tujino in domovino na zemljevidu Maruše KreseZala Pavšič, 2017 Opis: Prispevek predstavlja razmišljanja o odnosu med tujino in domovino slovenske pisateljice in novinarke Maruše Krese (1947–2013), ki je med osamosvajanjem Slovenije prebivala v Berlinu. Poleg analize njene poezije, ki kaže na potrebo po preseganju meja nacionalnega, identitete in sorodnih konceptov, članek zajema tudi do sedaj še neobravnavana razmišljanja Maruše Krese o osamosvojitvi Slovenije, ki jih je avtorica skupaj s tremi somišljenicami podala v korespondenci Briefe von Frauen über Krieg und Nationalismus. Prispevek vključuje tudi kritične odzive na omenjeno delo ter umešča Marušo Krese v izseljensko književnost. Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Maruša Krese, Briefe von Frauen über Krieg und Nationalismus, identiteta, Slovo od Slovenije, domovina Objavljeno v RUNG: 07.07.2017; Ogledov: 4024; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |