1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Mesto kot literarni lik v treh sodobnih slovenskih romanihKatja Mihurko Poniž, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V romanih Severni sij, 1895, potres in Ločil bom peno od valov provincialno mesto prerašča okvire kronotopa in dobiva vlogo soigralca oziroma protiigralca, kakor ga literarne osebe doživljajo v določenem trenutku svojega življenja. Mesto je zaznamovano tudi z mejami, ki prav tako ne pomenijo le geografske ločnice, temveč izziv za prestop v novo življenje. S postopkom personifikacije dogajalnega prostora uporabijo raziskovani romanopisci narativno strategijo, ki razrahlja sentimentalni naboj ljubezenske zgodbe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska proza, roman, zgodovinski roman, ljubezenski roman, literarni liki, dogajalni prostor, slovenski zgodovinski roman, slovenski ljubezenski roman, Severni sij, 1985, potres, Ločil bom peno od valov, 1980-2010
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 5725; Prenosov: 37
 Polno besedilo (0,00 KB) |
7. |
8. |
9. Obrat po prostorskem obratuAleš Vaupotič, Narvika Bovcon, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Razprava problemsko pristopi k metodam, ki jih zajema oznaka "prostorski obrat", ter pokaŽe tudi na meje te paradigme. Prvi del teoretsko osvetli problematiko z vidika teorij diskurza Mihaila Bahtina in Michela Foucaulta in semiotike Charlesa S. Peircea, drugi del pa na primerih eksperimentalnih narativizacij kiberprostorov in virtualnih prostorov prevprašuje znakovnost novomedijskega objekta.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: humanistika, prostorski obrat, teorija diskurza, semiotika, novi mediji, narativizacija, virtualni prostor, omrežja
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 3655; Prenosov: 17
Polno besedilo (0,00 KB) |
10. PLATOON Kunsthalle Berlin, kot začasni eksperimentalni prostor in socialna skulpturaMarija Laura Potočnik, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretični del diplomske naloge zajema in obravnava začasni eksperimentalni prostor PLATOON
Kunsthalle Berlin kot socialno skulpturo. Uvodno temo odprem z razlago, zakaj sem izbrala
PLATOON Kunsthalle Berlin za vsebino te diplomske naloge ter jo na kratko predstavim. Sledi
definicija pojma socialne skulpture ter predstavitev Josepha Beuysa, umetnika, ki je izraz prvi
uporabil. Za tem povežem in kategoriziram PLATOON Kunsthalle kot socialno skulpturo, jo
podrobno predstavim od ustanovitve do postavitve v Berlinu, obdelam njeno skupnost in opišem
njen vpliv na berlinsko umetniško sceno ter orišem organizacijo PLATOON Cultural Development.
Praktični del tega diplomskega dela je video inštalacija EAT MEAT?, v kateri si postavljam
vprašanja o morali, družbi ter o odnosu do živali. Na podlagi Freudove delitve osebnosti
raziskujem človeško - živalske odnose in človekovo moralno vlogo v teh odnosih ter vlečem
vzporednice med vrednotami. Inštalacija je avtobiografsko delo, intimno in subjektivno. Njen
namen je vzbuditi zavedanje in razmislek o tem, v kakšni družbi pravzaprav živimo, kakšne
posledice puščajo naša dejanja in udobje, ker oboje nam vsiljuje ignoranca industrije v svojem
brezkompromisnem boju za zaslužek.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: PLATOON, Kunsthalle, Berlin, socialna skulptura, eksperimentalni prostor, umetniška scena, video inštalacija, družba, morala, meso, srce
Objavljeno: 01.02.2017; Ogledov: 4613; Prenosov: 184
 Polno besedilo (11,27 MB) |
