11. Vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina Modri pinotMargareta Lavrenčič, 2019, diplomsko delo Opis: Maceracija grozdja je ključna tehnološka faza pri pridelavi rdečih vin. Na podlagi znanja, tehnologije in izkušenj ima ta tehnološki postopek velik vpliv na končno kakovost vina. V diplomski nalogi smo preučevali vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina modri pinot. Na podlagi različnih analiz smo določali: prosto žveplo, alkohol, skupne kisline, intenziteto in ton barve, skupne antociane, skupne fenole ter izvedli senzorično analizo. Rezultati našega poskusa kažejo, da maceracija celega grozdja daje vino z manjšo vsebnostjo skupnih kislin v primerjavi s klasično maceracijo. Manjša vsebnost skupnih kislin v vinu pri maceraciji s pecljevino se izraţa tudi z značilno višjim pH-jem vina. Vino maceracije s pecljevino je večji porabnik žvepla, vsebuje bistveno več skupnih fenolov in posledično imamo tudi večjo intenziteto barve, ki pa se pri vinu modri pinot izraža v večji rumeno-rjavih tonov barve. Senzorična analiza je potrdila kemijske analize barve, pokazala, da maceracija celega grozdja v osnovi daje nekoliko manj sadna vina, vendar s poudarjeno noto temnega sadja, zelenih not in začimb. Vino maceracije celega grozdja je bilo boljše sprejeto, saj je imelo prijetnejšo kislino in je bilo taninsko bolj uglajeno.
Ključne besede: Vino, Vitis vinifera L. 'Modri pinot', maceracija, peceljevina, kemijski parametri vina, senzorične lastnosti vina
Objavljeno v RUNG: 26.07.2019; Ogledov: 8956; Prenosov: 231
 Celotno besedilo (1,09 MB) |
12. Analiza kakovostne in ekonomske upravičenosti vpeljave tehnološkega postopka predfermentativne maceracije v predelavi grozdja sorte 'Refošk'Marko Benčina, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali kakovostno in ekonomsko upravičenost vpeljave tehnološkega postopka hladne predfermentativne maceracije, s katerim smo želeli izboljšati predvsem barvne in aromatične lastnosti vina 'Refošk'. Najprej smo razložili pomen investicij in metode, s katerimi investicije ocenjujemo. V praktičnem poskusu smo pridelali vino po postopku hladne predfermentativne maceracije (HPM), za primerjavo pa smo vino pridelali še po postopku klasične fermentativne maceracije (FM) in fermentativne maceracije pri višji temperaturi (FMVT). V pridelanih vinih smo določali skupne polifenole, skupne in posamezne antocianine, barvo vina ter izvedli senzorično analizo. V ekonomskem delu smo ugotovili, kako bi investicijo financirali, in definirali lastno ceno. S pragom rentabilnosti smo predvideli smotrno prodajno ceno ter z metodami denarnih tokov in sedanje vrednosti ugotovili, da bi se nam investicija povrnila v devetem letu poslovanja. Rezultati kažejo, da je hladna predfermentativna maceracija vplivala na značilno večjo vsebnost skupnih polifenolov, medtem ko smo opazili značilno večjo vsebnost skupnih antocianinov pri FM in FMVT. Uporabljeni tehnološki postopki niso pokazali značilnega vpliva na povečanje vsebnosti posameznih antocianinov, malvidin-3-glukozida ter intenzitete in tona barve vina. Vino, pridelano po postopku HPM, je v primerjavi s FM in FMVT vini na senzorični analizi in testu všečnosti doseglo najmanj točk.
ANALIZA KAKOVOSTNE IN EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI VPELJAVE TEHNOLOŠKEGA POSTOPKA
PREDFERMENTATIVNE MACERACIJE V PREDELAVI GROZDJA SORTE 'REFOŠK'
MAGISTRSKO DELO
Marko Benčina
Mentorja: doc. dr. Melita Sternad Lemut, dr. Jan Reščič
Nova Gorica, 2019
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali pri opravljanju teoretskega, eksperimentalnega in analitskega dela magistrske naloge, še posebej dr. Janu Reščiču in Jeleni Topić Božič, mag. ind. farm., za njuno potrpežljivost in pomoč pri laboratorijskem in analitskem delu.
Posebna zahvala tudi mentorici doc. dr. Meliti Sternad Lemut, univ. dipl. inž. živ. tehnol. In somentorju Silvestru Vončini, univ dipl. ekon. za pomoč pri pisanju ekonomskega dela naloge.
Brez Vas ne bi uspelo!
NASLOV
Analiza kakovostne in ekonomske upravičenosti vpeljave tehnološkega postopka predfermentativne maceracije v predelavi grozdja sorte 'Refošk'
IZVLEČEK
V magistrskem delu smo obravnavali kakovostno in ekonomsko upravičenost vpeljave tehnološkega postopka hladne predfermentativne maceracije, s katerim smo želeli izboljšati predvsem barvne in aromatične lastnosti vina 'Refošk'. Najprej smo razložili pomen investicij in metode, s katerimi investicije ocenjujemo. V praktičnem poskusu smo pridelali vino po postopku hladne predfermentativne maceracije (HPM), za primerjavo pa smo vino pridelali še po postopku klasične fermentativne maceracije (FM) in fermentativne maceracije pri višji temperaturi (FMVT). V pridelanih vinih smo določali skupne polifenole, skupne in posamezne antocianine, barvo vina ter izvedli senzorično analizo. V ekonomskem delu smo ugotovili, kako bi investicijo financirali, in definirali lastno ceno. S pragom rentabilnosti smo predvideli smotrno prodajno ceno ter z metodami denarnih tokov in sedanje vrednosti ugotovili, da bi se nam investicija povrnila v devetem letu poslovanja. Rezultati kažejo, da je hladna predfermentativna maceracija vplivala na značilno večjo vsebnost skupnih polifenolov, medtem ko smo opazili značilno večjo vsebnost skupnih antocianinov pri FM in FMVT. Uporabljeni tehnološki postopki niso pokazali značilnega vpliva na povečanje vsebnosti posameznih antocianinov, malvidin-3-glukozida ter intenzitete in tona barve vina. Vino, pridelano po postopku HPM, je v primerjavi s FM in FMVT vini na senzorični analizi in testu všečnosti doseglo najmanj točk. Na podlagi dosežene kakovosti in ekonomskih ocen smo sklenili, da bi bila investicija v postopek HPM v proučevanem letu ekonomsko manj upravičena.
Ključne besede: Investicija, vrednotenje investicij, lastna cena, hladna predfermentativna maceracija, antocianini, barva vina, Vitis vinifera L. cv. 'Refošk'
Objavljeno v RUNG: 23.05.2019; Ogledov: 5857; Prenosov: 190
Celotno besedilo (2,04 MB) |
13. VPLIV ODTRANJEVANJA LISTOV IN UPORABE MREŽ ZA ZAŠČITO PRED PTIČI NA KOLIČINO PRIDELKA TER KAKOVOSTNE PARAMETRE GROZDJA IN VINA SORTE SAUVIGNONASSE (VITIS VINIFERA L.)Aljaž Namar, 2018, diplomsko delo Opis: Odstranjevanje listov v območju grozdov in uporaba mrež za zaščito pred ptiči sta pogosto uporabljeni vinogradniški strategiji, ki vplivata na mikroklimatske pogoje v grmu vinske trte ter posledično na količinske in kakovostne parametre pridelka. V okviru diplomskega dela smo v vinogradu sorte 'Sauvignonasse' v Pristavem (Brda), po načelu naključne razporeditve blokov trt, zastavili primerjavo med petimi ukrepi: UNT (brez tretiranja), ELR (razlistanje pred cvetenjem), LLR (razlistanje po cvetenju), REN (razlistanje po cvetenju in senčenje z rdečimi mrežami) ter BKN (razlistanje po cvetenju in senčenje s črnimi mrežami). Tekom dozorevanja smo v odvisnosti od ukrepa spremljali osnovne kakovostne, ob trgatvi pa tudi količinske parametre pridelka. Grozdje smo ločeno vinificirali in v vinih določili osnovne kakovostne parametre, vsebnost hlapnih tiolov ter opravili senzorično analizo. Z obravnavanimi ukrepi smo le v manjši meri vplivali na kakovostne parametre grozdja, medtem, ko smo, predvsem z ukrepom ELR, pomembneje vplivali na količino pridelka in težo grozdov. V vinih smo (v korist obravnavanjem ELR, LLR in REN) opazili razlike v koncentracijah sladkorja prostega ekstrakta, poleg različnih trendov vsebnosti skupnih titracijskih kislin pa smo z ukrepi povzročili tudi nekaj razlik v vsebnostih posameznih kislin (vinska, jabolčna) ter skupnih hlapnih kislin. V primerjavi s kontrolo smo opazili povečanje vsebnosti 4MMP pri obravnavnjih BKN in ELR ter povečanje 3MH pri LLR, BKN in REN. Natančnejši pregled povzročenih sprememb in rezultatov (enoletnih) primerjav je nakazal, da učinki na opazovane parametre niso tako preprosti in linearni, da bi omogočili sistematično optimizacijo oz. da so medsebojni vplivi različnih kombinacij vinogradniških strategij na parametre grozdja kompleksni ter jih moramo uvajati nadvse previdno.
Ključne besede: 'Sauvignonasse' (Vitis vinifera L.), odstranjevanje listov v območju grozdov, mreže za zaščito pred priči, mikroklima, osnovni količinski in kakovostni parametri grozdja in vina, hlapni tioli.
Objavljeno v RUNG: 06.03.2018; Ogledov: 7650; Prenosov: 233
Celotno besedilo (1,12 MB) |
14. Combined effects of early season leaf removal and climatic conditions on aroma precursors in ‘Sauvignon blanc’ grapesPaolo Sivilotti, Rachele FALCHI, Jose Carlos Herrera, Branka Škvarč, Lorena Butinar, Melita Sternad Lemut, Marijan Bubola, Paolo SABBATINI, Klemen Lisjak, Andreja Vanzo, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Early leaf removal around the cluster zone is a common technique applied in cool climate viticulture, to regulate yield components and improve fruit quality. Despite the increasing amount of information on early leaf removal and its impact on total soluble solids, anthocyanins and polyphenols, less is known regarding aroma compounds. In order to verify the hypothesis that defoliation, applied before or after flowering, could impact the biosynthesis of thiol precursors, we performed a two year (2013 and 2014) experiment on Sauvignon blanc. We provided evidence that differential accumulation of thiols precursors in berries is affected by the timing of defoliation and this impact was related to modifications in biosynthetic pathway. Furthermore, the possible interaction between leaf removal treatment and seasonal weather conditions, and its effect on the biosynthesis of volatile precursors are discussed. Our results suggested that in Sauvignon blanc the relative proportion of 4-S-glutathionyl-4-methylpentan-2-one (G-4MSP) and 3-S-glutathionylhexan-1-ol (G-3SH) precursors can be affected by defoliation, and this could be related to the induction of two specific genes encoding glutathione-S-transferases (VvGST3 and VvGST5), while no significant effects on basic fruit chemical parameters, polyphenols and methoxypyrazines were ascertained under our experimental conditions.
Ključne besede: early leaf removal, cluster exposure, thiol precursors, methoxypyrazines, glutathione S-transferase, Vitis vinifera
Objavljeno v RUNG: 31.08.2017; Ogledov: 5269; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
15. Vitis vinifera root and leaf metabolic composition during fruit maturation: Implications of defoliationGerhard, C. Rossouw, Baverley, A, Orchard, Katja Šuklje, Jason, A Smith, Celia Barril, Alain Deloire, Bruno, P. Holzapfel, izvirni znanstveni članek Ključne besede: leaf removal, metabolomics, primary metabolsim, vitis vinifera
Objavljeno v RUNG: 26.07.2017; Ogledov: 6011; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
16. Isolation and selection wild yeasts for winemakingNatalia Mikhaylina, 2017, diplomsko delo Opis: The aim of this study was to explore the diversity of fermentative yeast species in a non-vineyard and vineyard environment, and exploit their oenological potential. For this purpose we collected plant and soil material in the vineyard (located in Črniče in Vipava Valley) planted with Vitis vinifera L. and in the forest (forest in Vipava Old Castle), and by using a selective medium with high ethanol and sugar content we managed to obtain 35 isolates. By sequencing the D1/D2 domain of the 26S rDNA we identified nine different yeast species. The oenological potential of identified yeasts was further investigated by employing a series of tests, such as growth at low pH values, tolerance to ethanol and sulfur, and H2S production ability. Based on the results of these tests we selected four different yeast species for the microvinification of Vitis vinifera L. cv. ‘Pinot Noir’ grape juice. A commercial strain Saccharomyces cerevisiae Lalvin D47 was also included as a control in the fermentation experiment. Fermentation monitoring was done by measuring daily weight loss and microbiological analysis in the middle of fermentation. For the final wines, sugars were determined and sensorial evaluation performed. Among four tested yeasts, S. paradoxus IVV 32 and Torulaspora delbrueckii IVV 36 appeared to be the most promising for winemaking, but further studies should be carried out.
Ključne besede: wine, Vitis vinifera L. cv. ‘Pinot Noir’, biodiversity, yeasts, fermentation
Objavljeno v RUNG: 10.07.2017; Ogledov: 7246; Prenosov: 290
Celotno besedilo (2,57 MB) |
17. Vpliv karbonske maceracije na vsebnost fenolov in aromatične značilnost vina MerlotIris Lisjak, 2017, diplomsko delo Opis: Kakovost vina je prvi vrsti odvisna od lastnosti uporabljenega grozdja, njegova
kakovost in stil pa sta močno odvisna tudi od vinarjevih odločitev glede uporabljenih
vinifikacijskih postopkov. Zahteve vinskega trga spodbujajo k izboljšanju klasičnih kot
tudi k uvajanju alternativnih vinarskih strategij.
V sklopu diplomskega dela smo preučevali vpliv postopka karbonske maceracije v
predelavi grozdja sorte 'Merlot' na vsebnosti prostih aromatičnih spojin, skupnih
antocianov ter skupnih polifenolov v vinih in sicer v primerjavi s kontrolnim, klasičnim
postopkom pridelave mladega rdečega vina. Kemijske analize vzorcev smo opravili
spektrofotometrično ter s pomočjo naprednih analitskih pristopov metabolnega
profiliranja in tehnike GC-MS-MS. Preučili smo tudi senzorične lastnosti
eksperimentalnih vin.
Rezultati enoletnega poskusa so pokazali, da lahko s karbonsko maceracijo v vinu
Merlot povečamo vsebnost skupnih prostih aromatičnih kislin, estrov in norizoprenoida
damascenona. Nasprotno smo več aromatičnih alkoholov določili v kontrolnih vinih.
Uporaba karbonske maceracije je povzročila slabši izplen skupnih antocianov, ne pa
tudi skupnih polifenolov. Senzorične analize barve so potrdile več češnjevo rdečih
odtenkov pri vinih, pridelanih s karbonsko maceracijo ter več vijoličnih in rubinastih pri
kontrolnih vinih. Karbonska maceracija je povzročila boljšo intenzivnost ter kakovost
vonja, vendar slabšo trajnost in intenzivnost okusa vina. Degustatorji so pri vinih,
pridelanih s karbonsko maceracijo, zaznali več svežega sadja in mehkega rdečega sadja
v vonju ter več svežine in nekoliko boljšo harmoničnost v okusu. Kontrolna vina so
imela močnejše zaznave gozdnih sadežev v vonju, v okusu pa več grenkobe in
astringence, a so degustatorjem delovala polnejše.
Ključne besede: 'Merlot' (Vitis vinifera L.), tehnologije pridelave rdečega vina, karbonska maceracija, proste aromatične spojine, polifenoli, antociani, senzorika vina
Objavljeno v RUNG: 19.06.2017; Ogledov: 8592; Prenosov: 337
Celotno besedilo (1,80 MB) |
18. |
19. |
20. Vpliv različnih tehnoloških postopkov predelave grozdja sorte Zelen (Vitis vinifera L.) na aromatične značilnosti vinaFranko Fabjan, 2017, diplomsko delo Opis: Poleg sorte, geo-klimatskih pogojev in vinogradniških strategij v vinogradu so tudi vinarjeve odločitve glede izbora vinifikacijskih postopkov tiste, ki lahko odločilno vplivajo na končno kakovost vina, vključno z njegovimi aromatskimi značilnostmi. Z različnimi prijemi ali postopki pred alkoholno fermentacijo in med njo lahko vplivamo predvsem na ekstrakcijo in ohranitev primarnih ter na tvorbo sekundarnih aromatskih spojin.
V okviru diplomskega dela smo s pomočjo modernih analitskih pristopov metabolnega profiliranja in tehnike GC/MS/MS preučevali vpliv različnih tehnoloških postopkov predelave grozdja (krioekstrakcija s suhim ledom, stik s celimi jagodami med fermentacijo, klasični pristop-kontrola) na vsebnost prostih in vezanih aromatičnih spojin v mladih vinih Zelen, letnik 2014. Preučili smo tudi vpliv obravnavanih tehnologij na senzorične lastnosti, vezane na zaznave vonja v mladih vinih.
Rezultati enoletnega poskusa so nakazali, da lahko s pomočjo krioekstrakcije v vinih Zelen povečamo izplene skupnih prostih aromatičnih kislin, estrov in terpenov, po drugi strani pa smo zaznali le trend povečanja vsebnosti skupnih višjih alkoholov pri vzorcih iz postopka dodajanja jagod med fermentacijo.
V primeru vezanih aromatskih spojin smo s pomočjo postopka dodajanja jagod v primerjavi s kontrolo opazili trende povečanja vsebnosti nekaterih vezanih estrov, norizoprenoidov in višjih alkoholov, krioekstrakcija pa je večinoma povzročila trende k niţjim vsebnostim vezanih aromatskih spojin glede na kontrolne vzorce.
Nazadnje so se tudi senzorična opazovanja z vonjem povezanih lastnosti vin zaključila preteţno v prid postopku z dodajanjem jagod med fermentacijo.
Ključne besede: 'Zelen' (Vitis Vinifera L.), alternativni pristopi v predelavi grozdja, krioekstrakcija, dodajanje sveţih jagod med alkoholno fermentacijo, proste aromatične spojine v vinu, vezane aromatične spojine v vinu, senzorika vina
Objavljeno v RUNG: 23.01.2017; Ogledov: 9053; Prenosov: 324
Celotno besedilo (1,16 MB) |
