11. |
12. |
13. |
14. Primož Trubar in Bartolomé de Las CasasBarbara Pregelj, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Primož Trubar in Bartolomé de Las Casas sta bila sodobnika. Najti je mogoče številne vzporednice v življenju obeh avtorjev (oba sta veliko potovala, s svojim delovanjem sta povzročala konflikte; opus obeh je obsežen, žanr polliterarni, stil pa precej podoben). Toda oba se tudi močno razlikujeta. V glavnem se razlikujeta glede pripadnosti različnima religioznima gibanjema 16. stoletja in njunega različnega pogleda v razumevanju podobe.
Ključne besede: primerjalne študije, literarne značilnosti, reformacija, protireformacija, Trubar, Primož, 1508-1586, Las Casas, Bartolomé de, 1474-1566
Objavljeno v RUNG: 31.01.2018; Ogledov: 5041; Prenosov: 165
 Povezava na celotno besedilo |
15. Literarna ustvarjalka v očeh druge_ga : študije o recepciji, literarnih stikih in biografskem diskurzuKatja Mihurko, znanstvena monografija Opis: Znanstveno monografijo sestavljajo štiri poglavja in daljši uvod. V njem je predstavljena metodologija, ki jo je avtorica uporabila pri pisanju. Tematizirani so problemi pisanja literarne zgodovine ženskega avtorstva in nakazane možnosti, s katerimi lahko te probleme vsaj delno razrešimo. V prvem poglavju je raziskana recepcija skandinavskih avtoric v slovenskem kulturnem sistemu s posebnim ozirom na recepcijo Sigrid Undset, ki razkriva nenavadne oblike recepcije te avtorice v slovenskem prostoru. Drugo poglavje je poglobljena študija knjige Das Buch der Frauen Laure Marholm, ki je imela konec 19. stoletja velik odmev v zahodni in osrednji Evropi. Avtorica je knjigo analizirala s pristopi novega historizma in poiskala odgovor na vprašanje, zakaj je Zofka Kveder, ki je veljala za napredno feministično pisateljico, izbrala za moto svoje prve knjige stavke iz navedenega dela Laure Marholm. Zofki Kveder je posvečeno tudi tretje poglavje, ki raziskuje strategije v pripovedi biografskega diskurza, predvsem mesta v njeni biografiji, ki so v zapisih drugih avtorjev in avtoric zamolčana ali poveličana. To poglavje pokaže, kako feministični diskurz izgrajuje zgodbo o vzornici, celo feministični ikoni. Posebno obliko recepcije razkriva tudi zadnja študija, ki analizira rubriko Obrazi in duše v reviji Ženski svet (1923-1941). Tudi v tem poglavju so v avtoričinem fokusu literarne ustvarjalke in strategije, s katerimi avtorice teh zapisov ustvarjajo zgodbo o ženski literarni tradiciji.
Ključne besede: literarna recepcija, mali narodi, skandinavske književnosti, slovenska književnost, primerjalna književnost, literarne študije
Objavljeno v RUNG: 14.12.2017; Ogledov: 5068; Prenosov: 51
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
16. |
17. Lik umetnice - migrantke v romanih Brine Svit, Cvetke Bevc in Marjete Novak Kajzer : Magistrsko deloJasmina Spahalić, 2015, magistrsko delo Opis: V raziskavi sem se osredinila na lik umetnice v slovenskih romanih in naredila primerjavo med deli treh avtoric – Brine Svit, Cvetke Bevc in Marjete Novak Kajzer. Predvsem sem se posvetila vprašanju, kako žensko v tujem okolju določa njena spolna identiteta. V feministični teoriji fenomen in koncept migrantstva predstavlja pozicijo, ki ženskam ponuja možnost, da lahko nadzorujejo lastno življenje in usodo in o njiju več ne odloča patriarhalni družbeni red. Ob prebiranju romanov, ki so predmet moje raziskave, sem ugotovila, da močno izstopa problem ženske identitete in v večini primerov je v ospredju lik tujke in šele nato lik umetnice. Analiza zaobjema naslednje romane: Posebne nežnosti (1990) Marjete Novak Kajzer; Moreno (2003) in Smrt slovenske primadone (2007) Brine Svit ter Sobo gospe Bernarde (2007) in Ino (2011) Cvetke Bevc.
Ključne besede: Posebne nežnosti, Marjeta Novak Kajzer, Moreno, Smrt slovenske primadone, Brina Svit, Soba Gospe Bernarde, Ina, Cvetka Bevc, lik umetnice, migrantka, feministične študije.
Objavljeno v RUNG: 08.10.2015; Ogledov: 7744; Prenosov: 393
 Celotno besedilo (740,76 KB) |
18. "Druga materinščina" ali zakaj so nekatere stvari "neprevedljive"Ana Toroš, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava problematiko dvojezičnosti in medkulturnosti, ki se razodeva v usodi glavnih romanesknih junakov, Bubija v romanu Lojzeta Kovačiča Prišleki (2. del) in Aljoše v romanu Andreia Makina Francoski testament. Pri tem išče stičišča in razhajanja v njunem sprejemanju in razumevanju "vmesnega položaja" med dvema narodoma. Poseben poudarek daje njuni refleksiji "druge materinščine" oziroma "starega maternega jezika" in posledično iskanju ustreznega literarnega jezika.
Ključne besede: dvojezičnost, medkulturnost, prevajanje, slovenska književnost, francoska književnost, Kovačič, Lojze: Prišleki, Makine, Andreï: Francoski testament, primerjalne študije
Objavljeno v RUNG: 10.07.2015; Ogledov: 7587; Prenosov: 76
Povezava na celotno besedilo |
19. |
20. Miselno-duhovni krogozor Primoža Trubarja in Maksima Greka : (preizkus renesančnega humanizma)Neža Zajc, 2011, doktorska disertacija Ključne besede: henesančni humanizem, duhovnost, eksegeza, slovenska kultura, ruska kultura, kulturna zgodovina, 16.st., primerjalne študije
Objavljeno v RUNG: 19.02.2015; Ogledov: 6441; Prenosov: 172
Celotno besedilo (34,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
