1. Umetnostni žanri kot okvir za raziskovanje in dolgoročno ohranjanje novomedijske umetnostiAleš Vaupotič, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Umetnostni žanri so način razdelitve homogenega področja. Mihail Bahtin v svoji viziji dialoškosti segmentira celoten svet na govorne žanre, kar vključuje tako ideje in besedila kot stvari, ki so del kulturnih praks. Ta najsplošnejša ideja žanra v svoji visoki stopnji abstraktnosti služi namenom Bahtinovega programa prepoznati in zavarovati človeške ideje. Na konkretnejši ravni so žanri vezani na tradicijo literature in umetnosti ali pa, na obravnavanem ožjem področju, na prakso novomedijske umetnosti, v teh primerih so uporabljeni v konstrukciji in razumevanju artefaktov. Razprava je sestavljena iz treh delov. V prvem je predstavljen človekov spoznavni odnos do sveta kot odprtost za čutne vtise in hkrati tudi kot uporaba deduktivnega logičnega sklepanja, kar primerjamo z delovanjem računalnika. V drugem delu so predstavljeni žanri kot način uvajanja reda v igrivo ustvarjalnost (Scott Rettberg, Lev Manovič, Espen Aarseth); žanri so hevristična orodja, ki omogočajo sorazmerno stopnjo stabilnosti pri našem delovanju in koordinaciji v različnih kontekstih. Sklepni tretji del je posvečen raziskovanju digitalne kulturne dediščine, ki je trenutno v nevarnosti, da izgine zaradi hitrega razvoja informacijskih tehnologij ter menjav platform in standardov. Gre za projekt ohranitve spomina na t. i. informacijsko revolucijo v fiksiranem predmetu, ki pa mora ujeti vsaj določen del sporočilnosti izjave, kot se daje prek recepcije v času muzejske hrambe in predstavitve. Tako so zbirke razumljene kot proces, ki uporablja arhiv predmetov za premislek in rekonstrukcijo sodobnega trenutka.
Ključne besede: izvorno digitalna kulturna dediščina, umetnostni žanri, novomedijska umetnost
Objavljeno v RUNG: 20.01.2025; Ogledov: 580; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (213,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. ŽANRSKOST LITERARNEGA OPUSA JANJE VIDMAR : DIPLOMSKO DELODaniela Paj, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu se osredotočam na analizo naslednjih literarnih del Janje Vidmar: Punce za znoret, Hiša groze, Kdo je ubil Emilijo K.?, Bučko Superga, Princeska z napako, Angie, Brez, Pink, Ameriški prijatelj, Blues za Saro, Fantje iz gline, Debeluška, Vrtiljak čudežev, Uspavanka za mladega očka, Potovanje groze in Tretja možnost. Na začetku na podlagi teorij Mirana Hladnika, Marka Juvana, Alojzije Zupan Sosič, Barbare Pregelj in Jožice Jožef Beg, predstavim pojme kanonizirana in trivialna literatura ter žanrski sinkretizem, se posvetim pojmu realizem v sodobni slovenski mladinski književnosti in nakažem smer žanrskosti v delih Janje Vidmar. Sledi predstavitev avtorice in njenega literarnega ustvarjanja ter opis pripovednih elementov (protagonist, čas/prostor, pripovedovalec, fokalizacija). V osrednjem delu analiziram besedila Janje Vidmar v povezavi z žanrskostjo in na podlagi te analize ugotovim, da gre pri njih za prepletanje različnih žanrov (žanrski sinkretizem).
Ključne besede: Mladinska književnost, realizem, pripovedna perspektiva, proza, žanri, perspektiva, žanrski sinkretizem, Janja Vidmar.
Objavljeno v RUNG: 13.01.2021; Ogledov: 5580; Prenosov: 119
Celotno besedilo (934,82 KB) |
3. Upogib časaLeonora Flis, 2015, umetniško delo Opis: Zbirka kratke proze. Mešanica potopisne, lirične, osmišljene in tudi »pop« pripovedi bralca popelje tako v intimen svet avtorice kot v osrčje Manhattna, ki ga je – Flisova je mojstrica podrobnosti in ustvarjanja vzdušja – mogoče začutiti s prav vsemi čutili.
Ključne besede: kratka proza, esejistika, hibridni žanri, New York, medkulturnost
Objavljeno v RUNG: 15.03.2016; Ogledov: 6533; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
