1. Gospodarski odnosi med mestom Trst in kraškim zaledjem: primer Senožeč : predavanje na panelu Kulturne, družbene in gospodarske povezave med mestom in podeželjem v 19. in 20. stoletju, v okviru konference èStoria, International History Festival, Gorica, Italija, 1. junij 2025Nikita Peresin Meden, 2025, prispevek na konferenci brez natisa Opis: Predstavitev poudarja raznolikost gospodarskih odnosov med lokalnim prebivalstvom Senožeč in mestom Trst, ki so bili plodoviti vsaj od 14. stoletja dalje. Fokus je na mlekarstvu, ki se je, vpričo teh povezav, v kraju pospešeno razvijalo v prvi polovici 20. stoletja. Raziskava tega primera je potekala v okviru projekta Muzej prevozništva in tovorništva, ki ga izvaja Občina Divača s pomočjo sredstev Ministrstva za kulturo RS. Na gospodarsko zgodovino Senožeč, ležečih ob cesarski cesti Dunaj-Trst, je imel najpomembnejši vpliv promet. Veliko agrarnih in neagrarnih dejavnosti je bilo vezanih in je doživljalo razcvet prav zaradi prevozništva. Južna železnica je zaobšla kraj, prevzela velik del tovora ter tako povzročila postopno upadanje prevozništva in obrti, ki so bile vezane nanj. Senožečani so v Trst izvažali širok nabor pridelkov in produktov, med katerimi gre izpostaviti seno, les, pivo in naposled mleko. Dejavnost mlekarstva pa v Senožečah doslej še ni bila raziskana, potemtakem iz izsledki slonijo izključno na arhivskih virih. Ob koncu 19. stoletja je senožeškemu županu uspelo ustanoviti zadružno mlekarno. To je v obdobju prve polovice 20. stoletja zadruga dajala v najem tržaškim ali pa domačim "mlekarjem" ali bolje rečeno poslovnežem, ki pa so morali imeti dovoljenje za opravljanje mlekarske obrti. Mlekarno so v letih 1927/28 modernizirali. Že v prvem desetletju 20. stoletja je zadrugi uspelo dobavljati mleko tržaškim bolnišnicam, ki so bile glavni odjemalec mleka tudi v medvojnem obdobju. Zadruga je za zagotovitev svojih odjemalcev skrbela za kakovost oddanega mleka tudi s posebnimi pravili in kaznimi. Tržačani se ne pojavljajo le kot porabniki mleka, temveč tudi kot najemniki, ki so bili aktivno vključeni v delovanje mlekarne. Mlekarna predstavlja primer uspešnega gospodarskega sodelovanja zaledja z mestom.
Ključne besede: Trst, Senožeče, Kras, mlekarstvo, kmetijstvo, zgodovina, 20. stoletje
Objavljeno v RUNG: 03.06.2025; Ogledov: 582; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Življenje in delo starinoslovca Simona Rutarja ter njegovo delovanje na Severnem Primorskem : diplomsko deloUrban Makorič, 2021, diplomsko delo Opis: Delo vključuje pregled življenja Simona Rutarja in poudarja ključne dogodke v njegovem življenju. Opisana je bila njegova kariera zgodovinarja, kjer so bile poudarjene njegove ključne objave. Fokus v opisu njegovega življenja so bile otroštvo, izobrazba in nesrečna ljubezen. V drugem delu diplomske naloge smo se posvetili arheologiji Severne Primorske. Pod drobnogled so prišla najdišča, ki jih je opisoval že Simon Rutar. Ta so Gradič, Robič, Tonovcov grad in Sveta Lucija. Pridružile so se jim analize rimskih cest ter grob oris poselitve območja za lažje razumevanje zgodovinskega konteksta.
Ključne besede: diplomske naloge, zgodovinopisje, slovenska zgodovina, arheologija, 19. stoletje, Severna Primorska, Kobarid, Zgornje Posočje, Robič, Gradič, Sveta Lucija, rimske ceste
Objavljeno v RUNG: 08.09.2021; Ogledov: 4707; Prenosov: 144
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. MED KVANTITETO IN KVALITETO : RAZVOJ BRIŠKEGA VINOGRADNIŠTVA V 20. STOLETJUKris Stergulc, 2019, diplomsko delo Opis: Za razumevanje vzpona briškega vinarstva je potreben splošen vpogled nazaj v zgodovino tega specifičnega okolja. V kontekstu naloge je za razumevanje vinogradništva razložen geografski in zgodovinski pregled Goriških brd. V nadaljevanju je opisan in razložen kolonat in njegov razvoj. Pri omembi grofa Silveria de Baguerja pride prvič do poudarka modernizacija vinogradništva v Brdih. Grof de Baguer predstavlja za Brda prelomnico o kakovostnem pridelovanju vina.
Dogodki v 20. stoletju na tleh Goriških brd zajemajo čas prve svetovne vojne, življenje ob meji, drugo svetovno vojno in čas po njej. S temi dogodki je povezano tudi vinogradništvo, zato je v nalogi opisana zgodovina vinogradništva, od prvih omemb do leta 1500, kasneje do propada Napoleona leta 1813, med prvo in drugo svetovno vojno in zadružni tip kmetovanja v Brdih v času Jugoslavije, kjer kakovost ni bila na prvem mestu.
S prehodom iz zadružnega tipa pridelovanja vina v času Jugoslavije in sistema, ki ni spodbujal kakovosti in podjetništva, preidemo v osemdeseta leta, ki predstavljajo drugo prelomnico v nalogi. Sledi opis družin, ki se odločijo za kakovost in povzročijo spremembe na trgu vinarstva. V nalogi so predstavljeni začetki, problemi ob prehodu v samostojno podjetništvo, iskanju trgov, izobraževanja ter razlike prej in potem.
Kot primer kakovostnega pridelovanja vina je opisana zgodovina družine Ščurek, ki zaradi kasnejših uspehov in zanimivega družinskega arhiva predstavlja prav ta prehod iz kvantitete v kvaliteto.
Ključne besede: vinogradništvo, Goriška brda, Dobrovo, Kolonat, Silverio de Baguer, 20. stoletje, meje, Jugoslavija, kvantiteta, Ščurek, kvaliteta.
Objavljeno v RUNG: 12.12.2019; Ogledov: 5996; Prenosov: 165
 Celotno besedilo (1,05 MB) |
6. |
7. Slovenska akademija znanosti in umetnosti in prelomnice v njenem razvojuŽeljko Oset, prispevek na konferenci brez natisa Opis: 80 let je sorazmerno kratka doba za znanstveno institucijo v evropskem akademskem okolju. Kljub temu pa so bile v zgodovinskemu času od leta 1938 izvedene pomembne spremembe tako v akademskem, političnem, kulturnem kot vrednostnem sistemu. S preraščanjem Akademije iz tesno povezanega kroga slovenskih znanstvenikov in umetnikov ob ustanovitvi v veliko institucijo po drugi svetovni vojni se je poglobila notranja organiziranost, sočasno pa se je okrepila vloga vodstva, še posebej ob nastopu predsednika akad. Josipa Vidmarja.
Po drugi svetovni vojni so značilne pogoste spremembe zakonodaje, kar se odraža tudi v organizacijskih spremembah Akademije in njenih inštitutov. Na predavanju bodo predstavljene prelomnice v razvoju Akademije; to so: nova strateška usmeritev po drugi svetovni vojni (ustanovitev inštitutov) in prilagajanje na spremenjene akademske standarde, reforma velikih inštitutov, upravno-organizacijska reforma in uvedba enotnega raziskovalnega programa, organizacijske spremembe po letu 1990, raziskovanje lastne zgodovine in iz tega izhajajoča poprava krivic. Posebej pa bo obravnavano mednarodno sodelovanje Akademije, ki predstavlja eno izmed osnovnih poslanstev gremija slovenskih znanstvenic in znanstvenikov ter umetnic in umetnikov.
Ključne besede: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, znanost, umetnost, slovenska kultura, 20. stoletje
Objavljeno v RUNG: 07.11.2018; Ogledov: 4912; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Intelektualci in institucije v slovenski zgodovini 17. stoletja : Intelektualna in kulturna zgodovina védnosti med protestantizmom in protireformacijoAndrej Koritnik, 2016, doktorska disertacija Opis: Disertacija želi razkriti in sintetično povezati v kompleksno historiografsko sliko zgodbo 17. stoletja, ki jo razume kot integralni del novega veka, zato je vpogled v 16. stoletje, ko so delovali protestanti (kot posebna forma intelektualcev), in v 18. stoletje, ko so se stare institucije umikale novim in je razsvetljenska filozofija preplavila intelektualne kroge kakor tudi ljudsko kulturo, nujen, da lahko razgrnemo socialno, kulturno in intelektualno zgodovino na Slovenskem v 17. stoletju. Tembolj zato, ker za tedanji čas še ne moremo govoriti o konceptu »nacionalnega«, ki se je povezal z ljudskimi jeziki – pri nas seveda s slovenščino, temveč o počasnem, toda »revolucionarnem« spreminjanju starih družbenih in kulturnih vzorcev, v katerih sta védnost in intelekt legitimno izhodišče za historiografsko, a vseeno interdisciplinarno analizo in sintezo obravnavanega časa. V luči spora med Descartesom in Vicom ter njunima nasprotnima umevanjema zgodovine bo treba premisliti tudi, kako so ideje iz zgodovinopisja vplivale na splošno zgodovino idej, ki se je »dogajala« tudi med Alpami in Jadranom, ter kakšno težo in vpliv imajo »predrazsvetljenski« časi, o katerih pravzaprav ne vemo veliko, na našo sodobnost. Prikazali bomo njeno raznotero, zapleteno podobo kot preplet vseh mogočih silnic – v šolstvu, državni upravi, v fevdalnih razmerjih, v verskih sporih, jezikovni ideologiji, v gospodarstvu in drugod –, skozi katere sledimo liku intelektualca, bodisi kot člana neke institucije védnosti ali pa »osamelca«.
Ključne besede: Intelektualec, institucija, védnost, zgodovina védnosti, 17. stoletje, intelektualna zgodovina, kulturna zgodovina, literarna zgodovina, protestantizem, protireformacija, katoliška obnova, znanstvena revolucija, univerze, osnovne šole, akademije
Objavljeno v RUNG: 14.09.2016; Ogledov: 7497; Prenosov: 331
Celotno besedilo (1,74 MB) |
9. Podoba moje vasi - agrarne razmere na Črnovrškem v 19. stoletjuKatarina Rudolf, 2015, diplomsko delo Opis: Predmet raziskave diplomskega dela je individualna kmečka posest na primeru Črnega Vrha nad Idrijo v 19. stoletju. V teoretičnem delu sem obravnavala individualno kmečko posest ter razložila posamezne pojme povezane z njo. Predstavila sem strukturo kmečke posesti in socialno podobo Črnega Vrha tistega časa. Temeljno gradivo, ki sem ga uporabila, je franciscejski kataster.
Ključne besede: Individualna kmečka posest, Črni Vrh nad Idrijo, 19. stoletje, franciscejski kataster, pašnik, travnik, njiva.
Objavljeno v RUNG: 17.09.2015; Ogledov: 7044; Prenosov: 293
Celotno besedilo (2,40 MB) |
10. |
