1. La letteratura slovena prodotta in Italia in un contesto interculturale : l'esempio di GoriziaAna Toroš, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: The article presents a brief account of Slovene literature in the territory of present-day Friuli Venezia Giulia in Italy. The central part of the article focuses on the literature of Gorizia authors about Gorizia, as literature in a distinctly intercultural context. To this end, some literary works spatially located in the city of Gorizia and written in four different languages - Slovene, Italian, Friulian and German - are examined in more detail, looking for their spatial and ideological overlaps.
Ključne besede: Gorizia, A. Gradnik, S. Gregorčič, F. Bevk, C. Macor, C. R. Michestaedter, F. K. Zimmermann, Ivo Volkmar
Objavljeno v RUNG: 25.10.2024; Ogledov: 355; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. »DRAGI PAPA«, OČE IN SIN V PESNIŠKEM OPUSU IN ZASEBNI KORESPONDENCI ALOJZA GRADNIKA1Ana Toroš, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek se fokusira na področje intime, na relacijo med očetom in sinom v pesniškem
opusu in korespondenci Alojza Gradnika. Ugotovili smo, da je pesniški svet Alojza Gradnika
deloval predvsem v funkciji imaginarnega povezovanja s predniki po očetovi strani, dograjevanja tistega dela pesnikove intime, ki mu je bila v resničnem življenju odvzeta, manj je bila
poezija prostor, v katerem se je zrcalila njegova vez s sinom in njegovimi dediči, saj je slednjo
v izživel v življenju. V pesniškem svetu je tako Gradnik izgradil podobo očeta − kmeta, ki
je tudi sicer zrcalila pesnikovo občudovanje očeta, njegove moralne trdnosti, delavnosti in
skrbnosti. Obenem je Gradnik v poeziji izgradil podobo dedka, preko Ivana Gradnika, enega
od voditeljev tolminskega punta
Ključne besede: slovenska poezija, intimnost, Sergej Gradnik, Medana, Trst, Milan
Objavljeno v RUNG: 23.11.2022; Ogledov: 1702; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Medjezikovno posredovanje: onstran meja mojega jezika in mojega sveta : okrogla mizaAna Toroš, druga izvedena dela Opis: Različni vidiki medjezikovnega posredovanja odpirajo številna vprašanja: kako se s tovrstno problematiko srečujejo prevajalci znanstvenih in umetniških besedil, kako prevodna slovenska literarna dela sprejemajo tuji založniki, tuja publika in mediji ter kakšna je integracija prevedenih del v ciljnih književnostih. Zanimalo nas bo tudi kako prevajalčev osebni slog sooblikuje podobo danega besedila ter kako se s terminološkimi zagatami spopadata tako raziskovalec kot prevajalec znanstvenih besedil.
Z gosti, raziskovalko in prevajalko dr. Matejko Grgič (FF UL in SLORI), prevajalcem in pesnikom Miho Obitom (Novi Matajur), literarno zgodovinarko in komparativistko dr. Ano Toroš (UNG) in zgodovinarjem dr. Brankom Marušičem se bo pogovarjala jezikoslovka dr. Danila Zuljan Kumar, sourednica nedavno izdane monografije Saggi scelti sulla storia, sulla lingua e sulla società slovena al confine italo-sloveno – prispevkov o sobivanju slovenske, italijanske in furlanske skupnosti na zahodni slovenski narodnostni meji.
Ključne besede: prevodi, Alojz Gradnik, čezmejnost
Objavljeno v RUNG: 27.05.2022; Ogledov: 2184; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Alojz Gradnik e le terre di confineAna Toroš, 2021, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: V pričujočem priskevku bomo osvetlili pot Alojza Gradnika (1882–1967), pesnika in prevajalca na stičišču jezikov in kultur. Alojz Gradnik se je rodil v Goriških Brdih, ki so danes od Gorice ločena z državno mejo med Slovenijo in Italijo. V času Gradnikove mladosti je bilo to območje pod Avstro-Ogrskim okvirom. Gradnik je tako končal nemško gimnazijo v Gorici in študij prava na Dunaju. Njegov izobraževalni proces je potekal v nemščini. Druače je bilo v njegovem intimnem, domačem okolju. Gradnik se je rodil v narodnostno mešani družini, materi Furlanki in očetu Slovencu. Ker sorodnikov po očetovi strani ni poznal, je bil zelo navezan na furlanske sorodnike. Posledično se je že v otroških letih naučil furlanščine. Posebej močne vezi so se spletle med njim in njegovo sestrično po materini strani, Mario Samer, živečo v Trstu. S slednjo si je Gradnik intenzivno dopisoval v 30. letih prejšnjega stoletja, v času njegovega bivanja v Zagrebu, kjer je deloval kot eden od vrhovnih sodnikov tedanje Jugoslavije. Maria Samer mu je med drugim pomagala pri zbiranju gradiva za njegovo prevajalsko delo in prevajala njegove pesmi v italijanščino. Gradnik je namreč začel že kot študent, v letih pred razpadom Avstro-Ogrske, razmišljati o svoji medkulturni poziciji, med slovanskim in romanskim svetom, o njegovi dvojni kulturni dediščini. Posebej ga je navidhnil roman Heinricha Manna (1871–1950) Zwishen den Rassen (1907), ki govori o razpetosti glavne junakinje med romanskim in germanskim svetom. Na tej osnovi je nastal njegov sonet Vprašanje, vključen v njegovo zbirko De profundis (1926), v kateri se sprašuje o njegovi vmesni poziciji med slovanskim in romanskim svetom. Gradnik, kot obmejni človek, je želel stkati vezi med jeziki in kulturami, tako da je vse do jeseni njegovega življenja, poleg naporne službe sodnika, bogatega pesniškega opusa, prevajal številna dela in svetovne literarne zakladnice. V okviru obmejnosti gre omeniti njegovo antologijo Italijanske lirike (1940), pa tudi njegove prevode iz furlanske poezije. Kot človek na stičišču jezikov in kultur je našel mesto tako v slovenski kot v furlanski in italijanski literarni zgodovini in bil preveden v italijanščino in furlanščino. Gradnik je bil globoko zakoreninjen v njegov rodni, obmejni prostor, kar je pesniško izrazil v verzih iz pesmi Pojoča kri (1944). Sklenemo lahko z ugotovitvijo Otona Župančiča, pesnika slovenske moderne, Gradnikovega sodobnika, da je ključ do razumevanja posebnosti Gradnikove poezije ravno v njegovi medkulturni poziciji.
Ključne besede: Aljz Gradnik, večkulturnost, večjezičnost
Objavljeno v RUNG: 29.11.2021; Ogledov: 2230; Prenosov: 105
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. |
9. |
10. |
