21. |
22. |
23. Na kvadrat in še enkrat : Stanislava Repar, Slovenka na kvadrat. Monodrama v kabaretni preobleki. Ljubljana: Cankarjev dom, 5. 12. 2013.Ivana Zajc, 2013, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: literatura, gledališče, monodrama, Slovenka na kvadrat, ocene
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1371; Prenosov: 6
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
24. ZAČETKI GLEDALIŠKE UMETNOSTI NA CELJSKEMKlavdija Stres, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljeni začetki gledališkega udejstvovanja na Celjskem, vse od prvih predstav v slovenskem jeziku (1849) do popolne profesionalizacije gledališča (1953). V vmesnem obdobju se je gledališka umetnost v Celju postopoma razvijala, sprva v okviru čitalništva in Celjskega pevskega društva, kasneje v Dramatičnem društvu ter nazadnje v Okrožnem gledališču, ki se je nazadnje preimenovalo v Ljudsko gledališče. V nadaljevanju diplomskega dela smo se posvetili analizam izbranih gledaliških predstav, ki so bile uprizorjene na odru celjskega gledališča.
Celjsko gledališko življenje je nastalo iz plodnih in obetavnih tradicij amaterizma, ki je leta 1950 postalo poklicno ter s stalnim ansamblom in težilo k popolni profesionalizaciji, kar se je pričelo uresničevati s Fedorjem Gradišnikom. Na Gradišnikovih etičnih osnovah in ob prizadevanju njegovih gledaliških sodelavcev se je v Celju razvilo gledališče, ki je bilo trdno povezano s preteklostjo, tj. z izročilom Janeza Jeretina in Josipa Drobniča, Edvarda Jeretina Vladimirja Ravniharja, Rafaela Salmiča, Milana Skrbinška – vsi so bili močno povezani z rastjo slovenskega gledališča. Tega leta je Mestni ljudski odbor Celje izdal odlok o ustanovitvi Mestnega gledališča v Celju, ki se je kasneje preimenovalo v Slovensko ljudsko gledališče Celje. Kot popolnoma profesionalna ustanova pa je to gledališče nastalo leta 1953.
Ključne besede: Celje, gledališče, amaterstvo, polprofesionalizem, profesionalizem.
Objavljeno v RUNG: 09.06.2020; Ogledov: 3634; Prenosov: 122
 Celotno besedilo (1,01 MB) |
25. |
26. |
27. |
28. Dr. Prešeren v petih dejanjih in petih zgodbahZoran Božič, 2019, strokovni članek Opis: Prispevek predstavlja Prešernovo trpeče življenje in razloge zanj, predvsem pa njegovo kanonsko pot od nesvetniškega življenja do položaja kulturnega svetnika številka ena. Pri tem opozarja na svež pristop Nede Rusjan Bric v dramskem besedilu Dr. Prešeren. Sledijo prikaz cenzure Prešernovih pesmi, njihove moralne spornosti v drugi polovici 19. stoletja, humornega Prešerna in Jenka, ki ni hotel biti Prešeren.
Ključne besede: France Prešeren, kulturni svetnik, kanonizacija, dramatika, Neda Rusjan Bric, Prešernovo gledališče Kranj, Anton Janežič, Krst pri Savici, srednješolska berila, Anton Mahnič, ljubezenske pesmi, Rimski katolik, Sveti Senan, parodija, Simon Jenko, Ognjeplamtič, Nezakonska mati, Prešernov gaj
Objavljeno v RUNG: 05.01.2020; Ogledov: 3085; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
29. |
30. |
