1. Prešernova pot od ranjenega laboda do kulturnega svetnika number oneZoran Božič, druga izvedena dela Opis: Predstavitev prinaša nekatere nove poglede na Prešernvo življenje in delo, s poudarkom na izobčenosti v družini in družbi kljub nesporni genialnosti ter na postopkih, ki so v poldrugem stoletju privedli do njegovega položaja najpomembnejšega slovenskega kulturnega svetnika.
Ključne besede: France Prešeren, kanonizacija, klasična poezija, recepcija literature, didaktika, narodna zavest, Kranjska čbelica, Poezije, Anton Mahnič, Ivan Pregelj, Anton Slodnjak, literarna zgodovina, Andrej Gollmayer, Občina Žirovnica, Sonetni venec, Krst pri Savici
Objavljeno v RUNG: 18.02.2020; Ogledov: 4288; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Dr. Prešeren v petih dejanjih in petih zgodbahZoran Božič, 2019, strokovni članek Opis: Prispevek predstavlja Prešernovo trpeče življenje in razloge zanj, predvsem pa njegovo kanonsko pot od nesvetniškega življenja do položaja kulturnega svetnika številka ena. Pri tem opozarja na svež pristop Nede Rusjan Bric v dramskem besedilu Dr. Prešeren. Sledijo prikaz cenzure Prešernovih pesmi, njihove moralne spornosti v drugi polovici 19. stoletja, humornega Prešerna in Jenka, ki ni hotel biti Prešeren.
Ključne besede: France Prešeren, kulturni svetnik, kanonizacija, dramatika, Neda Rusjan Bric, Prešernovo gledališče Kranj, Anton Janežič, Krst pri Savici, srednješolska berila, Anton Mahnič, ljubezenske pesmi, Rimski katolik, Sveti Senan, parodija, Simon Jenko, Ognjeplamtič, Nezakonska mati, Prešernov gaj
Objavljeno v RUNG: 05.01.2020; Ogledov: 3968; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Pokristjanjevanje pri Prešernu in Bevku : Domoljubne prvine in vrednote v Prešernovi pesnitvi Krst pri Savici in Bevkovi povesti Umirajoči bog TriglavZoran Božič, 2018, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Obe besedili sta nastali v prelomnih trenutkih slovenske
zgodovine: Prešernova pesnitev v času nemške politične,
gospodarske in kulturne nadvlade in porajanja zahtev po
združeni Sloveniji, Bevkova povest pa v času italijanskega
fašizma in okupacije Primorske. Na prvi pogled Prešernova visoka romantična poezija in Bevkova prejkone trivialna povest razen tematike poganstva in krščanstva nimata nič skupnega, vendar pa gre v obeh primerih za prikrito sporočilo, pogojeno s cenzurnimi postopki tedanje oblasti, za obsodbo nasilnih tujih oblastnikov,
za pozive k narodni enotnosti, za poudarjanje domoljubne zavesti in za odnos do narave, ki kot najvišjo vrednoto vzpostavlja tostranstvo in ne onostranstvo. Pričujoča primerjava in interpretacija pa vidi v Bevkovi povesti tudi neposredno navezavo na Prešernovo pesnitev, in sicer kot njeno tematsko nadaljevanje, časovno prilagoditev in razlago.
Ključne besede: pokristjanjevanje, staroverci, Slovenija, krščanstvo, poganstvo, France Prešeren, France Bevk, Krst pri Savici, Umirajoči bog Triglav, fašizem, cenzura, Kobarid, romantična pesnitev, zgodovinska povest, domoljubje
Objavljeno v RUNG: 25.10.2018; Ogledov: 4161; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Slovenska književnost I (romantika in Prešeren) - dopolnjeno učno gradivoZoran Božič, 2018, drugo učno gradivo Opis: Didaktična predstavitev evropske romantične lirske in epske poezije in proze, pesmi Prešernovih sodobnikov, pesmi in pesnitev Franceta Prešerna, pesmi njegovih posnemovalcev in slovenske romantične proze.
Ključne besede: didaktika, romantika, lirika, epika, povest v verzih, sonet, balada, slovenska književnost, George Byron, Giacomo Leopardi, Alfred de Musset, Alphonse de Lamartine, Heinrich Heine, E. T. A. Hoffmann, Petar P. Njegoš, Aleksander S. Puškin, Mihail J. Lermontov, Urban Jarnik, Jakob Zupan, Jovan Vesel Koseski, Jožef Žemlja, France Prešeren, Pismo staršem, Hčere svet, Učenec, Slovo od mladosti, Gazele, Glosa, Sonetje nesreče, Sonetni venec, Krst pri Savici, Pevcu, Nezakonska mati, Zdravljica, Neiztrohnjeno srce, Miha Kastelic, Lovro Toman, Anton Žakelj, Fran Cegnar, Jožef Hašnik, Gregor Krek, Anton Oliban, Pavlina Pajk, valentin Mandelc
Objavljeno v RUNG: 05.02.2018; Ogledov: 5391; Prenosov: 216
 Celotno besedilo (982,71 KB) |
5. Sreča se je ustavila v PodseluZoran Božič, 2000, strokovni članek Opis: Za dogajalni prostor v Matkovi Tini, Sreči in Krstu pri Savici je značilna pokrajina ob vodi. Voda simbolično spira krivdo preh osrednjih literarnih oseb, tj. krčmarjeve Tine, Strežkove Tinke in Črtomira, ki so hrepeneli po ljubezni, vendar pa končali kot izobčenci in zakrivili dejanja z usodnimi posleidcami. Tina, Tinka in Črtomir so svoj križev pot hodili ob reki Soči, le-to pa zaznamuje podoba krščanskega svetnika Janeza Nepomuka, zaščitnika pred naraslimi vodami, ki je za to, da bi lahko živela prepovedana ljubezen, žrtvoval svoje življenje.
Ključne besede: France Prešeren, Ivan Pregelj, Ciril Kosmač, voda, očiščevanje, Krst pri Savici, Matkova Tina, Sreča, romantična pesnitev, novela, Janez Nepomuk
Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 5502; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Problem kvadrature Krsta : Prešernova pesnitev kot izraz kulturne neenakovrednostiZoran Božič, 2010, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Opis: Krst pri Savici, pesnitev o izgubi slovenske neodvisnosti, lahko razumemo tudi kot uspešen Prešernov poskus pretentati cenzuro in v obliki zgodovinske zgodbe kot metafore izraziti tisto vsebino, ki jo je zaradi cenzurnega posega moral izpustiti v svoji elegiji Dem Andenken des Matthias Čop. S takim pristopom lahko razrešimo kar nekaj navideznih protislovij, izpričanih v interpretativni zgodovini Krsta, npr. problem Prešernove lastne označitve pesnitve v pismu Čelakovskemu ali problem Črtomirove spreobrnitve na koncu tretjega dela pesnitve.
V 20. stoletju se je pojavilo več interpretacij, ki razumejo Črtomirovo pokristjanjenje kot neizogibno odločitev Slovencev za močnejši, edino perspektivni zahodni kulturni krog, s čimer legitimizirajo Črtomirovo zatajitev svobodoljubnega slovenstva. Novo razumevanje vidi v Krstu pri Savici dva Črtomira, prvega kot junaka in drugega kot poraženca (prvi, kakršen bi sam rad bil, je zgolj Prešernova pesniška utvara, z drugim, kakršen sam je, pa se pesnik popolnoma poistoveti), končno sporočilo pesnitve pa kot obsodbo kulturne neenakovrednosti.
Ključne besede: Krst pri Savici, interpretacija, cenzura, kulturna neenakovrednost, Habsburška monarhija, skrito sporočilo, France Prešeren, Ivan Mažuranić, Petar Petrovič Njegoš, Kreutz an der Ostsee
Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 4401; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. Simbolika dogajalnega prostora v Matkovi Tini, Sreči in Krstu pri SaviciZoran Božič, 2001, drugi znanstveni članki Opis: Za dogajalni prostor v Matkovi Tini, Sreči in Krstu pri Savici je značilna pokrajina ob vodi. Voda simbolično spira krivdo treh osrednjih literarnih oseb, tj. krčmarjeve Tine, Strežkove Tinke in Črtomira, ki so hrepeneli po ljubezni, vendar pa končali kot izobčenci in zakrivili dejanja z usodnimi posledicami. Tina, Tinka in Črtomir so svoj križev pot hodili ob reki Soči, to pa zaznamuje podoba krščanskega svetnika Janeza Nepomuka, zaščitnika pred naraslimi vodami, ki je za to, da bi lahko živela prepovedana ljubezen, žrtvoval svoje življenje.
Ključne besede: slovenska književnost, literarni motivi, voda, Prešeren, France: Krst pri Savici, Pregelj, Ivan: Matkova Tina, Kosmač. Ciril: Sreča
Objavljeno v RUNG: 14.12.2017; Ogledov: 4594; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Pokristjanjevanje pri Prešernu in Bevku: Domoljubne prvine in vrednote v Prešernovi pesnitvi Krst pri Savici in Bevkovi povesti Umirajoči bog TriglavZoran Božič, 2017, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Obe besedili sta nastali v prelomnih trenutkih slovenske zgodovine: Prešernova pesnitev v casu nemške politicne, gospodarske in kulturne nadvlade in porajanja zahtev po združeni Sloveniji, Bevkova povest pa v casu italijanskega fašizma in okupacije Primorske. Na prvi pogled Prešernova visoka romanticna poezija in Bevkova prejkone trivialna povest razen tematike poganstva in kršcanstva nimata nic skupnega, vendar pa gre v obeh primerih za prikrito sporocilo, pogojeno s cenzurnimi postopki tedanje oblasti, za obsodbo nasilnih tujih oblastnikov, za pozive k narodni enotnosti, za poudarjanje domoljubne zavesti in za odnos do narave, ki kot najvišjo vrednoto vzpostavlja tostranstvo in ne onostranstvo.
Ključne besede: Kobarid, leto 1331, inkvizicija, Čedad, katoliška cerkev, staroverci, poganska vera, Triglav, France Prešeren, France Bevk, Krst pri Savici, romantična pesnitev, Umirajoči bog Triglav, domoljubna povest, narodna zavest, simbolika, narava, religija
Objavljeno v RUNG: 27.07.2017; Ogledov: 6104; Prenosov: 344
Celotno besedilo (1,87 MB) |
10. |
