1. Anton Muznik in Jovan Apostolović - primerjava dela in življenja dveh zdravnikov iz obdobja razsvetljenstva : diplomsko deloMilja Milenković, 2023, diplomsko delo Opis: Ta diplomsko naloga raziskuje vpliv razsvetljenstva na Goriško regijo in Vojvodino ter poudarja primerjalno analizo njunih zdravstvenih sistemov in življenja dveh ključnih zdravnikov, Antona Muznika in Jovana Apostolovića, v tem zgodovinskem obdobju. Razsvetljenstvo, kot intelektualno gibanje, je imelo pomemben vpliv na različne sfere družbe, vključno z znanostjo, politiko in kulturo. Naloga temelji na analizi zgodovinskih virov, literaturi ter analitičnem raziskovanju ključnih tematik. Prvi del naloge se osredotoča na predstavitev razsvetljenstva in njegov vpliv na družbeni, kulturni in intelektualni razvoj obeh regij. Primerjalna analiza zdravstvenih sistemov v Goriški regiji in Vojvodini poudarja organizacijo, izzive in dosežke na področju zdravstvenega varstva v času razsvetljenstva. Drugi del naloge se posveča življenju in delu Antona Muznika ter Jovana Apostolovića. Oba sta bila priznana zdravnika svojega časa, njune kariere in prispevki pa sta predstavljena z vidika razsvetljenstva in zdravstvenega sektorja. Poglobljena analiza Muznikove knjige "Clima Goritiense" ter Apostolovićeve doktorske disertacije prinaša vpogled v njune intelektualne dosežke. V zaključku so predstavljene ključne ugotovitve raziskave. Razsvetljenstvo je močno vplivalo na družbeni in zdravstveni razvoj obeh regij, pri čemer sta Muznik in Apostolović s svojim delom odigrala pomembno vlogo. Naloga poudarja pomen razsvetljenstva v oblikovanju družbenih vrednot ter v zdravstvu in intelektualnem razvoju. Hkrati pa ponuja temelje za nadaljnje raziskave o tem pomembnem zgodovinskem obdobju ter njegovem vplivu na družbo in zdravstvo. Ključne besede: diplomske naloge, razsvetljenstvo, zdravniki, Slovenija, Srbija, Goriška, Vojvodina, zdravstvo Objavljeno v RUNG: 02.10.2023; Ogledov: 1816; Prenosov: 38 Celotno besedilo (1,10 MB) |
2. GO!BORDELESS in academia and beyond: a crossborder region between Slovenia and Italy, an academic destination par excellence and a European Capital of Culture 2025 : predavanje v sklopu Erasmus+ akademske izmenjave na Josai University Saitama, Japonska, 15. 6. 2023Peter Purg, Kristina Pranjić, 2023, predavanje na tuji univerzi Opis: Predavanje v sklopu Erasmus+ akademske izmenjave na Josai University Saitama, Japonska. Ključne besede: Čezmejnost, Goriška regija, Univerza v Novi Gorici, sodelovanje med Slovenijo in Japonsko, GO!Borderless, EPK 2025 Gorizia-Nova Gorica. Objavljeno v RUNG: 04.07.2023; Ogledov: 1652; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Analiza registriranih traktorjev v Goriški regijiBranko Tratnik Ambrožič, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo analizirali število registriranih traktorjev v Goriški regiji za leto 2018 v primerjavi s celotno Slovenijo. Podatek o registriranih traktorjih smo pridobili iz podatkovne baze vseh registriranih vozil in prvič registriranih vozil v letu 2018. V nekaterih primerih smo podatke primerjali tudi za daljša časovna obdobja. Konec leta 2018 je bilo v Sloveniji registriranih 113.779 traktorjev, v Goriški regiji pa 7.767. Število traktorjev v Goriški regiji presega število kmetij, ki jih je bilo 5.311. Leta 2018 je bilo v Sloveniji registriranih 1.489 novih traktorjev, v Goriški regiji pa 130 novih traktorjev, kar predstavlja 8,7 %. Povprečna moč novih traktorjev se je od leta 1952 več kot potrojila in je bila leta 2018 za celotno Slovenijo v povprečju 62 kW. V Goriški regiji pa je bila v letu 2018 povprečna moč novih traktorjev 56 kW. Povprečna starost traktorjev v Goriški regiji je 26,5 let. 90,62 % lastnikov traktorjev v Goriški regiji je moških, povprečna starost lastnikov pa je 59 let. Po deležu subvencioniranih novih traktorjev Goriška regija ne odstopa od celotne Slovenije. Ključne besede: traktor, Goriška regija, moč, leto izdelave, lastništvo, subvencije Objavljeno v RUNG: 12.05.2023; Ogledov: 2098; Prenosov: 26 Celotno besedilo (945,16 KB) |
4. Digitalizacija trajnostnega turizma v Občini BrdaRobert Feri, 2022, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je analiza stanja digitalizacije v Občini Brda, s posebnim poudarkom na področju turizma, ki se v zadnjem desetletju preveša v glavno gospodarsko panogo. Poleg analize na nivoju občine smo se posebej osredotočili na Krajevno skupnost Medana, ki predstavlja največjo koncentracijo turističnih akterjev - vinarjev zasebnikov, restavracij, prenočitvenih kapacitet in ostalih ponudnikov v občini. Izsledki analize kažejo določena vlaganja občine v osnovno infrastrukturo, predvsem pa veliko specializacijo zasebne ponudbe in značilnosti kopiranja poslovnih modelov, poleg koncentracije restavracij in vinarjev z degustacijskimi in prodajnimi prostori, tudi povečevanje števila nastanitev višjega cenovnega razreda s kapacitetami sprejema do dveh družin. Zaznali smo pomanjkljivosti pri digitalnih rešitvah, kot so alternativni rezervacijski sistemi, prehodov iz fizičnega sveta v virtualnega prek QR-kod, spletnih strani in namenskih aplikacij za mobilne naprave z dostopom do podatkov, segmentiranih glede na zanimanja uporabnikov. Novoustanovljeni zavod za razvoj podeželja BUINC bo naslavljal razvoj krajevne skupnosti Medana, v tem delu predlagamo 23 projektov, ki jih bo mogoče tudi s pomočjo nepovratnih sredstev v programskem obdobju 2022 - 2027 realizirati in na ta način skrajšati dobavne verige, povečati lokalno zaposlenost, znižati negativne vplive na okolje, povečati kvaliteto bivanja lokalnega prebivalstva. Vpliv predlaganih projektov v KS Medana je ocenjen na 50-60 % znižanje stroškov za električno energijo pristopnikov k projektu samooskrbne skupnosti, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 20 % povečanje števila gostov in do deset dodatnih neposrednih delovnih mest vezanih na turizem z neposrednim in posrednim učinkom na občinski proračun. Ključne besede: Goriška brda, digitalizacija, zeleni prehod, pametne vasi, trajnostni turizem, razvoj Objavljeno v RUNG: 30.09.2022; Ogledov: 2915; Prenosov: 89 Celotno besedilo (70,85 MB) |
5. Španska gripa na Goriškem v letu 1918Martin Batagelj, 2020, diplomsko delo Opis: V uvodu diplomske naloge bom najprej utemeljil razloge za izbrano temo ter s pomočjo literature opisal bolezen in njene značilnosti ter natančno predstavil simptome. V nadaljevanju se bom posvetil orisu problematike na globalni ravni, torej začetku širjenja pandemije po svetu, saj naj bi bolezen aprila 1918 z okuženimi ameriškimi vojaki začela svoj smrtonosni pohod po Evropi, kjer se je razširila po bojnem polju in med civilisti. Seveda bom na tem mestu predstavil tudi vlogo bolezni pri odvijanju vojne ter na kakšen način je pandemija vplivala na njen razplet. Ob tem bom izpostavil posameznika, ki je pri iskanju rešitve problema namenil veliko truda ter kot načelnik zdravstvene službe v Manchestru z daljnovidnimi nasveti in ukrepi preprečil, da bi bolezen terjala še večji davek. To je bil škotski zdravnik dr. James Niven, pri opisu njegovega prispevka proti pandemiji pa mi bodo pomagala tudi poročila njegovih opažanj obolelih.
V osrednjem delu diplomske naloge se bom najprej posvetil širjenju španske gripe na področju današnje Slovenije. Na tem mestu bom predstavil odziv medijev na pojav in smrtonosnost gripe; predvsem v časopisih Slovenec, Slovenski narod, Štajerc in še drugih. V veliko pomoč mi bodo tudi šolske, župnijske in ostale kronike, ki so jih ljudje pisali v tistih dneh. Največjo pozornost pa bom namenil pojavu in posledicam pandemije na Goriškem. Na tem mestu bom na kratko orisal tudi stanje v regiji po soških bitkah, stanje beguncev in vrnitev vojakov s front ter obširno predstavil pojav in širjenje bolezni ter odziv nanjo. Pri tem si bom pomagal z lokalnimi in župnijskimi kronikami ter časopisnimi članki. Nazadnje bom predstavil resnično zgodbo o tem, kako se moji predniki soočali s špansko gripo.
Diplomsko delo bom zaključil s sklepom, v katerem bom povzel celotno temo diplomske naloge, poudaril glavna spoznanja pri njeni izdelavi in predstavil medicinske raziskave povezane s špansko gripo v 21. stoletju. Ključne besede: španska gripa, Goriška, influenca, zgodovina bolezni, pandemija Objavljeno v RUNG: 08.07.2020; Ogledov: 4776; Prenosov: 156 Celotno besedilo (2,93 MB) |
6. Vojna škoda na Goriškem med prvo svetovno vojno: primer vasi Miren pri GoriciVojko Ferletič, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu predstavljam vojno škodo na Goriškem na primeru vasi Miren. Najprej predstavim Miren pred prvo svetovno vojno, nato na podlagi časopisnih člankov predstavim življenje v vasi v zaledju fronte in vse skupaj umestim v kontekst prve svetovne vojne. V tem sklopu opišem tudi begunsko kolonijo v Savinjski dolini, ki je nastala s selitvijo mirenske čevljarske zadruge na grad Vrbovec pri Mozirju, kamor je odšla v begunstvo večina mirenskega prebivalstva. Sledi opis termina vojne škode, ki mu sledi poglavje z opisi ukrepov za obnovo Goriške, ki so jih izvedle tako avstro-ogrske kot italijanske oblasti, in vloge Maksa Fabianija. Sledi opis vojne škode v Mirnu, kjer poleg časopisnih člankov uporabim tudi cenitve vojne škode, ki jih hrani državni arhiv v Gorici. Tu podrobneje predstavim škodo dveh družin, ki sta bili sorodstveno povezani in sta skupaj preživeli begunstvo v Ljubljani. Poglavju o civilnih žrtvah, kot posebni vrsti vojne škode, je dodan seznam umrlih prebivalcev Mirna in seznam padlih, ranjenih, obolelih in ujetih vojakov iz takratne občine Miren. Diplomsko delo zaključim z opisom deželnega stavbnega reda. Ključne besede: Miren, Goriška, prva svetovna vojna, soška fronta, vojna škoda Objavljeno v RUNG: 20.02.2020; Ogledov: 5392; Prenosov: 152 Celotno besedilo (3,89 MB) |
7. MED KVANTITETO IN KVALITETO : RAZVOJ BRIŠKEGA VINOGRADNIŠTVA V 20. STOLETJUKris Stergulc, 2019, diplomsko delo Opis: Za razumevanje vzpona briškega vinarstva je potreben splošen vpogled nazaj v zgodovino tega specifičnega okolja. V kontekstu naloge je za razumevanje vinogradništva razložen geografski in zgodovinski pregled Goriških brd. V nadaljevanju je opisan in razložen kolonat in njegov razvoj. Pri omembi grofa Silveria de Baguerja pride prvič do poudarka modernizacija vinogradništva v Brdih. Grof de Baguer predstavlja za Brda prelomnico o kakovostnem pridelovanju vina.
Dogodki v 20. stoletju na tleh Goriških brd zajemajo čas prve svetovne vojne, življenje ob meji, drugo svetovno vojno in čas po njej. S temi dogodki je povezano tudi vinogradništvo, zato je v nalogi opisana zgodovina vinogradništva, od prvih omemb do leta 1500, kasneje do propada Napoleona leta 1813, med prvo in drugo svetovno vojno in zadružni tip kmetovanja v Brdih v času Jugoslavije, kjer kakovost ni bila na prvem mestu.
S prehodom iz zadružnega tipa pridelovanja vina v času Jugoslavije in sistema, ki ni spodbujal kakovosti in podjetništva, preidemo v osemdeseta leta, ki predstavljajo drugo prelomnico v nalogi. Sledi opis družin, ki se odločijo za kakovost in povzročijo spremembe na trgu vinarstva. V nalogi so predstavljeni začetki, problemi ob prehodu v samostojno podjetništvo, iskanju trgov, izobraževanja ter razlike prej in potem.
Kot primer kakovostnega pridelovanja vina je opisana zgodovina družine Ščurek, ki zaradi kasnejših uspehov in zanimivega družinskega arhiva predstavlja prav ta prehod iz kvantitete v kvaliteto. Ključne besede: vinogradništvo, Goriška brda, Dobrovo, Kolonat, Silverio de Baguer, 20. stoletje, meje, Jugoslavija, kvantiteta, Ščurek, kvaliteta. Objavljeno v RUNG: 12.12.2019; Ogledov: 5007; Prenosov: 164 Celotno besedilo (1,05 MB) |
8. Goriški izobraženci skozi “preteklost”Željko Oset, radijski ali tv dogodek Ključne besede: Izobraženci, Gorica, Goriška, Univerza v Novi Gorici, kultura, politika, znanost, alpinizem, dobrodelnost, ženske v znanosti Objavljeno v RUNG: 02.04.2019; Ogledov: 3874; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Terasasti sadovnjak straih sort Pod skalco v BrdihZoran Božič, druga izvedena dela Opis: Predstavitev briške terasirane pokrajine, pomena ohranjanja in razširjanja starih sadnih sort in značilnosti sadovnjaka v sklopu obiska predstavnikov Ministrstva za kulturo, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Urada za Unesco in Občine Brda (vpis obmejnega območja Brda-Collio na Unescov seznam kulturne dediščine). Obisk sadovnjaka 25. marca 2019. Ključne besede: Goriška Brda, stare sadne sorte, visokodebelni sadovnjak, Kojsko, kulturna dediščina, Unesco, ekološka pridelava, terase, odpornost na bolezni, Slovenija, naravna dediščina, Collio, Italija, Avstro-Ogrska Objavljeno v RUNG: 26.03.2019; Ogledov: 4396; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Pogovor o zborniku Goriški izobraženci skozi zgodovinoŽeljko Oset, druga izvedena dela Ključne besede: Univerza v Novi Gorici, Mestna občina Nova Gorica, izobraženci, znanost, kultura, Gorica, Marija Perpar, Anton Brecelj, Valentin Stanič, Franjo Rojec, goriška judovska skupnost, Bodumil Vošnjak, goriški zgodovinarji, Miha Zega, Pavlina Pajk Objavljeno v RUNG: 08.03.2019; Ogledov: 4294; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |