11. Sadovnjak Pod skalco: goriško sadje iz preteklosti v prihodnostZoran Božič, druga izvedena dela Opis: Prezentacija prinaša oris razvoja sadjarstva na Goriškem od druge polovice 19. stoletja do danes, predstavitev prednosti ekološkega sadjarstva in prikaz značilnosti sadovnjaka Pod skalco v Brdih.
Ključne besede: Goriška, visokodebelni sadovnjak, ekološka pridelava, sadjarstvo, Brda, Ivan Bolle, Rihard Dolenc, Evgen Klavžar, Josip Rustja, Just Ušaj, Martin Humek, Franc Vuga, Morsko, Sveti Križ, stare sadne sorte
Objavljeno v RUNG: 04.03.2019; Ogledov: 3491; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
12. Življenje in zapuščina posameznikov, zaslužnih za razvoj planinstva in gorništva na GoriškemNika Merljak, 2018, diplomsko delo Opis: Predmet moje diplomske naloge je pet izbranih posameznikov: Valentin Stanič, Henrik Tuma, Jože Abram - Trentar, Ludvik Zorzut in Klement Jug, ki so bistveno pripomogli k razvoju planinstva in gorništva na Goriškem, ter zapuščina, po kateri se jih danes spominjamo tako v njihovih domačih krajih kot tudi drugod po Sloveniji.
Poleg uvodnega in zaključnega dela je osrednji del diplomskega dela razdeljen na dva sklopa. V prvem, teoretičnem, delu je v vsakem podpoglavju sistematično in kronološko predstavljeno življenje vsakega od petih izbranih posameznikov. V drugem, empiričnem, delu je najprej v podpoglavjih za vsakega izbranega posameznika predstavljena njegova zapuščina, ki je danes vidna v domačem kraju ter drugod po Sloveniji. Sledi odgovor na izhodiščno vprašanje: Kako je danes zapuščina izbranih mož vidna v njihovih rojstnih krajih in drugod po Sloveniji ter koliko pravzaprav o njih in njihovi zapuščini vedo prebivalci Goriške? Prav tako naloga odgovarja na podvprašanji: Kateri so glavni razlogi za nepoznavanje zgodovine domačih krajev? Je to nezainteresiranost ljudi na splošno; premajhna zainteresiranost in podjetnost krajanov za širitev zgodovine in tradicije domačega kraja ali pa so razlogi drugačni? ter Kateri so tisti dejavniki, ki bi povečali zanimanje za zgodovino domačega okolja ter razpoznavnost pomembnih domačinov in njihove zapuščine? Odgovori so pridobljeni z interpretacijo domače in tuje strokovne literature ter analizo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali prebivalci Goriške.
Ključne besede: Goriška, gorništvo, planinstvo, zapuščina, Valentin Stanič, Henrik Tuma, Josip Abram, Ludvik Zorzut, Klement Jug.
Objavljeno v RUNG: 08.11.2018; Ogledov: 3651; Prenosov: 141
 Celotno besedilo (937,46 KB) |
13. REBULA - KRALJICA BRIŠKIH GRIČEVVanesa Klinec, 2018, diplomsko delo Opis: Vitis vinifera L. cv 'Rebula' je najpomembnejša sorta za pridelavo vina v vinorodnem okolišu Goriška brda (tudi Brda). Je del bogate zgodovinske in kulturne dediščine ter velja za sinonim Brd. Ker postaja 'Rebula' zanimiva tudi izven meja Goriških brd, so se briški pridelovalci vina, skupaj s Konzorcijem Brda, odločili za zaščito vina sorte 'Rebula' z oznako PTP. Poleg tega se zadnje čase vedno bolj uveljavlja generična predstavitev sorte 'Rebula' pod skupnimi blagovnimi znamkami, ki so pomembne za povečanje prepoznavnosti tako sorte kot tudi teritorija pridelovanja.
V diplomski nalogi smo opisali sorto 'Rebula'; značilnosti vinske trte in vina, njeno zgodovinsko pot ter predstavili pridelavo vina danes. Osredotočili smo se tudi na pomembnost te sorte za Goriška brda, v smislu promocije sorte in teritorija.
Drugi del diplomske naloge zajema marketinško raziskavo in pregled situacije na vinskem trgu, pri čemer smo izvedli spletno anketiranje med potrošniki vina. Na podlagi teoretičnih osnov in rezultatov marketinške raziskave smo zasnovali marketinški načrt. Podani so tudi ukrepi in priporočila, ki so pomembni pri uspešni predstavitvi sorte 'Rebula' širši publiki.
Ključne besede: sorta 'Rebula', Goriška brda, geografska zaščita vina, blagovna znamka, promocija
Objavljeno v RUNG: 27.09.2018; Ogledov: 4744; Prenosov: 218
Celotno besedilo (1,86 MB) |
14. Vsako drevo bi lahko povedalo svojo zgodboStane Mažgon, Zoran Božič, 2018, intervju Opis: Predstavitev starih sadnih sort na Goriškem, s poudarkom na sadovnjaku Pod skalco v Kojskem v Goriških Brdih.
Ključne besede: Slovenija, stare sadne sorte, Goriška, visokodebelni sadovnjak, ekologija, genetska banka, agronomija, kmetijstvo, sadjarstvo, češnje, marelice, breskve, fige, hruške, slive, jablane, Gregor Božič, Stare sadne sorte na Goriškem, Sadje sonca
Objavljeno v RUNG: 21.06.2018; Ogledov: 3935; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,00 MB) |
15. Stare sadne sorte na GoriškemZoran Božič, druga izvedena dela Opis: Predstavitev preteklosti in sedanjosti goriškega sadjarstva (s poudarkom na Vipavski dolini) in sadovnjaka Pod skalco v Brdih.
Ključne besede: sadjarstvo, visokodebelni sadovnjak, Goriška, Brda, Vipavska dolina, ekološka proizvodnja, Ivan Bolle, Jožef Ušaj, Ernest Klavžar, drevesnice, češnje, marelice, fige, breskve, slive, jablane, hruške, gnojenje, fitofarmacevtska sredstva, škodljivci, stare sorte
Objavljeno v RUNG: 22.03.2018; Ogledov: 4460; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
16. Zakaj je humanistika kul? : Okrogla miza o Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi GoriciZoran Božič, Katja Mihurko, Aleš Vaupotič, druga izvedena dela Opis: Dijakom humanističnega liceja Simon Gregorčič so predstavili študijske programe profesorja Katja Mihurko Poniž in Zoran Božič ter dekan Aleš Vaupotič. Spregovorili so tudi o svoji študijski poti, za dijake pa sta imeli voditeljici pripravljena posebna vprašanja.
Ključne besede: Univerza v Novi Gorici, humanistika, Katja Mihurko Poniž, Zoran Božič, Aleš Vaupotič, študijski programi, domoznanstvo, feministične študija, digitalna humanistika, Goriška
Objavljeno v RUNG: 26.02.2018; Ogledov: 3819; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
17. Sadovnjak starih sadnih sort v Kojskem v Brdih : Goriško sadje iz preteklosti v prihodnostZoran Božič, druga izvedena dela Opis: Predstavitev sadjarske tradicije na Goriškem in prednosti visokodebelnega sadovnjaka s starimi sortami in sadovnjaka Pod skalco v Kojskem v Goriških Brdih.
Ključne besede: sadjarstvo, Goriška, Pod skalco, ekologija, visokodebelni sadovnjak, Avstro-Ogrska, sušenje sadja, sušilniki na premog, prunele, Columella, Jožef Levičnik, Ročinj, Franc Vuga, Morsko, razstava na Mostu na Soči, Jožef Ušaj, petorali caldi, Ivan Bolle, ERSA, Giovanni Vittorio Capovilla, destilerija, škropljenje, gnojenje, zaEčita pred škodljivci, Štefan Mauri, Avče, Goriška Brda, Vipavska dolina, prinele, obeljene češnje
Objavljeno v RUNG: 12.02.2018; Ogledov: 4435; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
18. Stare sadne sorte na Goriškem - terenska raziskavaZoran Božič, 2013, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Raziskava o starih sadnih sortah v okoli 50 naseljih v Brdih, Vipavski dolini in Posočju. Vključene so češnje, marelice, fige, breskve, slive, hruške in jablane.
Ključne besede: sadne sorte, terenske raziskave, Goriška, Brda, Vipavska dolina, Posočje
Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 3749; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
19. Sadovnjak Pod skalco v Kojskem - 150 starih sadnih sortZoran Božič, druga izvedena dela Opis: Predstavitev Goriške kot sadjarske regije in sadovnjaka Pod skalco (genetske banke), s poudarkom na nastanku in značilnostih (visokodebelne podlage, sajenje, gnojenje in škropljenje, najbolj zanimive sorte) ter predstavitev publikacij Stare sadne sorte na Goriškem in Sadje sonca: bogastvo starih briških sadnih sort.
Ključne besede: travniški sadovnjak, visokodebelni sadovnjak, Goriška Brda, ekološka pridelava, sadjarstvo, agronomija, Avstro-Ogrska, trženje sadja, podlage za cepljenje, gnojenje, škropljenje, drevesnica Omezzolli, drevesnica Dal Monte, Riva del Garda, Brisighella, kmetijstvo
Objavljeno v RUNG: 16.10.2017; Ogledov: 4395; Prenosov: 213
Celotno besedilo (14,85 MB) |
20. GRADOVI, GRAŠČINE IN VILE V GORIŠKIH BRDIHTjaša Kren, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava gradove, graščine in vile v Goriških brdih. Njihov nastanek, uporabo skozi čas in ljudi, ki so v njih živeli. Gradovi, graščine vile: neme priče minulih časov so del naše srednjeveške zgodovine. V zvezi z njimi se spletajo
številne zgodbe in legende. Nastanek prvih gradov na naših tleh lahko postavimo v 10.stoletje, vrhunec pa je bil v 12. in 13. stoletju. Stavbe plemičev so nastajale nad prepadnimi stenami in na vrhovih hribov, povsod tam, kjer je bil možen dostop le z ene
strani. Prostori v teh zgradbah so bili temni in hladni, sprva so prebivalcem nudili le malo udobja. V Goriških brdih je bila zemljiška posest zelo razdrobljena, največ zemlje sta imela v rokah oglejski patriarhat in goriški grofje, manjše dele pa belinjski in rožaški samostan. Ker je bilo toliko fevdalnih gospodarjev, je bilo že v srednjem veku kar precej trdnih postojank.
Ključne besede: Goriška brda, gradovi, graščine, vile, zgodovina, srednji vek
Objavljeno v RUNG: 12.09.2017; Ogledov: 5722; Prenosov: 344
Celotno besedilo (4,17 MB) |
