1. Gibanja za politično povezovanje Slovanov od sredine 19. stoletja do začetka 20. stoletja : diplomsko deloIvan Stojchev, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi se poglobimo v zgodovinski in sodobni pomen ideje politične in kulturne povezave med slovanskimi narodi. Raziskava se osredotoča na gibanja političnega povezovanja slovanskih skupnosti. V nalogi evolucijo panslavizma predstavimo od zgodnjih konceptualnih faz do prvega panslovanskega kongresa v Pragi leta 1848, pri čemer prikažemo različne vizije enotnosti in različne ideje o povezovanju, kot sta avstroslavizem in neoslavizem.
V nadaljevanju naloge preiskujemo perspektive političnega združevanja posameznih slovanskih narodov, poseben poudarek pa namenimo južnim Slovanom in končni ustanovitvi Jugoslavije. Osredotočimo se tudi na posledice prve svetovne vojne, ki so vplivale na ustanovitev Češkoslovaške in Jugoslavije – dveh uspešnih idej slovanskega političnega povezovanja – nato pa v 20. stol. vplivale na zaton panslavističnih aspiracij.
V nalogi poudarimo vlogo gibanja in solidarnosti, ki sta pri oblikovanju nacionalnih identitet med slovanskimi narodi vplivala na oblikovanje slovanskih držav in zavezništev. Čeprav so politične aspiracije panslavizma usahnile, njegova kulturna in ideološka dediščina (kot na primer gibanje evroslavizma in jezik medslovanščina) še vedno vztraja, spodbuja slovansko sodelovanje na različnih področjih in ohranja simbol enotnosti ter kulturne dediščine v sodobnih geopolitičnih izzivih.
Ključne besede: diplomske naloge, panslavizem, praški kongres 1848, slovanska zgodovina, slovanska enotnost, avstroslavizem, neoslavizem, Jugoslavija
Objavljeno v RUNG: 02.10.2024; Ogledov: 480; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (1,57 MB) |
2. |
3. MED KVANTITETO IN KVALITETO : RAZVOJ BRIŠKEGA VINOGRADNIŠTVA V 20. STOLETJUKris Stergulc, 2019, diplomsko delo Opis: Za razumevanje vzpona briškega vinarstva je potreben splošen vpogled nazaj v zgodovino tega specifičnega okolja. V kontekstu naloge je za razumevanje vinogradništva razložen geografski in zgodovinski pregled Goriških brd. V nadaljevanju je opisan in razložen kolonat in njegov razvoj. Pri omembi grofa Silveria de Baguerja pride prvič do poudarka modernizacija vinogradništva v Brdih. Grof de Baguer predstavlja za Brda prelomnico o kakovostnem pridelovanju vina.
Dogodki v 20. stoletju na tleh Goriških brd zajemajo čas prve svetovne vojne, življenje ob meji, drugo svetovno vojno in čas po njej. S temi dogodki je povezano tudi vinogradništvo, zato je v nalogi opisana zgodovina vinogradništva, od prvih omemb do leta 1500, kasneje do propada Napoleona leta 1813, med prvo in drugo svetovno vojno in zadružni tip kmetovanja v Brdih v času Jugoslavije, kjer kakovost ni bila na prvem mestu.
S prehodom iz zadružnega tipa pridelovanja vina v času Jugoslavije in sistema, ki ni spodbujal kakovosti in podjetništva, preidemo v osemdeseta leta, ki predstavljajo drugo prelomnico v nalogi. Sledi opis družin, ki se odločijo za kakovost in povzročijo spremembe na trgu vinarstva. V nalogi so predstavljeni začetki, problemi ob prehodu v samostojno podjetništvo, iskanju trgov, izobraževanja ter razlike prej in potem.
Kot primer kakovostnega pridelovanja vina je opisana zgodovina družine Ščurek, ki zaradi kasnejših uspehov in zanimivega družinskega arhiva predstavlja prav ta prehod iz kvantitete v kvaliteto.
Ključne besede: vinogradništvo, Goriška brda, Dobrovo, Kolonat, Silverio de Baguer, 20. stoletje, meje, Jugoslavija, kvantiteta, Ščurek, kvaliteta.
Objavljeno v RUNG: 12.12.2019; Ogledov: 5124; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,05 MB) |
4. Magični realizem v filmih Wesa Andersona in Emirja KusturiceMateja Nikolić, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je najprej opredeljen magični realizem, izpostavljeni so njegovi vplivi in pod-žanri. Sledi opis rabe tega žanra v literaturi, televiziji in filmu, nato pa zgodovina neodvisnega filma in pomen filmskega avtorstva ali auteurstva, ki se povezuje z umetniškimi deli režiserja Wesa Andersona. Po kratkem opisu njegove filmske kariere sledi predstavitev Emira Kusturice; njegove avtorske biografije in prakse. Kratka razprava predstavi kako so politični nemiri vplivali na jugoslovanski film in posledično na filmske zgodbe Kusturice. Sledi primerjava dveh filmov obeh avtorjev, kjer so izpostavljene podobnosti v strukturi podajanja zgodbe in njenih elementov na eni ter kadriranja na drugi strani. Po zaključku teoretičnega dela sledi opis procesa nastajanja mojega študentskega filma in kratka kritična analiza tega dela.
Ključne besede: Film, magični realizem, absurdnost, teatralnost, nadrealizem, Anderson, auteur, Kusturica, Jugoslavija, Balkan, filmografija, stilizacija
Objavljeno v RUNG: 12.04.2018; Ogledov: 5937; Prenosov: 265
Celotno besedilo (3,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Prva svetovna vojna v srednješolskih berilih med dvema vojnamaZoran Božič, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava slovenska srednješolska berila in odmeve na prvo svetovno vojno v obdobju od 1920 do 1940. V prvem desetletju so bili poudarki na grozotah soške fronte in izgubi Primorske, v drugem desetletju pa se je tematika umikala poveličevanju jugoslovanstva.
Ključne besede: učbeniki, berila, čitanke, srednje šole, prva svetovna vojna, Kraljevina SHS, Kraljevina Jugoslavija, 1918/1941
Objavljeno v RUNG: 15.12.2017; Ogledov: 5230; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. O Tomažu, romanu, vojski in srečiZoran Božič, 2017, recenzija, prikaz knjige, kritika Opis: Recenzija romana Tomaža Kosmača Preko vode do svobode. Analiza zgradbenih, vsebinskih in slogovnih značilnosti in primerjava z romanom Resničnost Lojzeta Kovačiča.
Ključne besede: Tomaž Kosmač, roman, sodobna slovenska književnost, Jugoslavija, jugoslovanska ljudska armada, Črna gora, socializem, vojaški rok
Objavljeno v RUNG: 22.06.2017; Ogledov: 5532; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Colloquium Science and Faith (May, 1984)Željko Oset, 2016, prispevek na konferenci brez natisa Opis: The relations between the Yugoslavian communist regime and the Roman Catholic Church after World War were, to say at least, tense. After nominating – and later also electing – Aloysisus Stepinac, Archbishop of Zagreb, as cardinal in 1952/53, Yugoslavia broke off relations with Vatican as well as enforced measures to diminish the influence of the Roman Catholic Church in the public life. In Slovenia in the 1960s and early 1970s, changes wrought by the Roman Catholic Second Vatican Council and changes in the attitude of the Communist Party towards religion led to noticeable improvements in church-state relations.
However, when in 1983 the Slovenian Academy of Sciences and Arts, upon receiving “unofficial” support of the leading politicians, accepted the initiative of Vatican to organize international colloquium Science and Faith, this was still a politically sensitive issue. Both sides had their own agenda: the Slovenian Communist Party was trying to assert the improvement of the democratic record, especially regarding religion liberties, Vatican, on the other hand, tried a new approach towards Eastern European Communist regimes, with Pope John Paul’s II aim to challenge undemocratic regimes, instead of sharp criticism Vatican offered collaboration. The colloquium, which took place in May 1984, in Ljubljana, Slovenia, was a great success for both parties in political sense.
Ključne besede: SAZU, Vatikan, Jugoslavija, znanost, vera
Objavljeno v RUNG: 28.11.2016; Ogledov: 6160; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. V očeh razpadajočega imperija: Podoba Slovenije v Sovjetski zvezi in Rusiji v času slovenskega osamosvajanja (1990 – 1992)Andrej Stopar, 2015, doktorska disertacija Opis: Za mlado državo je priznanje mednarodne skupnosti ključnega pomena. Tudi za Republiko Slovenijo je bilo. Sovjetska zveza je odločno podpirala enotnost in ozemeljsko celovitost SFR Jugoslavije, katere razpad je obravnavala v kontekstu lastne dezintegracije. Disertacija V očeh razpadajočega imperija: Podoba Slovenije v Sovjetski zvezi in Rusiji v času slovenskega osamosvajanja (1990 – 1992) tematizira sovjetske in ruske poglede na razpad SFR Jugoslavije in jugoslovanskega sistema ter na slovenska prizadevanja za rusko priznanje neodvisnosti in suverenosti republike. Pri tem se opira na gradivo najpomembnejših sovjetskih in ruskih tiskanih medijev v obdobju 1990 – 1992, na sovjetske in ruske diplomatske vire, uradne izjave, komentarje akademskih krogov ter spominske in dnevniške zapise. Disertacija skuša pokazati, da je bila odločitev Moskve posledica kratkotrajnega sovpadanja določenih mednarodnopolitičnih razmer, takrat nove ruske zunanjepolitične strategije, ki se je hitro spremenila in je kot takšna pomenila izjemo v ruski tradiciji zunanjepolitičnih konceptov, ter predvsem notranjepolitičnih napetosti v Ruski federaciji po razpadu Sovjetske zveze.
Ključne besede: Sovjetska zveza, Rusija, Jugoslavija, Slovenija, diplomatski odnosi, mediji, razpad socialističnih federacij
Objavljeno v RUNG: 22.01.2016; Ogledov: 7807; Prenosov: 367
Celotno besedilo (2,02 MB) |
