Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Uvajanje novega izdelka na izbrani ciljni trg, primer teranov liker Srdelin : diplomsko delo
Rok Frančeškin, 2024, diplomsko delo

Opis: Domačija Srdelin iz Tomaja na Krasu ima bogato tradicijo v pridelovanju vinske sorte refošk, vina teran ter teranovega likerja. Bogato znanje v pridelavi se je uspešno prenašalo in nadgrajevalo iz generacije v generacijo, vse do današnjega časa, ko je domači pridelek teranov liker dosegel stopnjo dovršenosti v okusu in tehnologiji pridelave, da ga je mogoče ponuditi širši javnosti. Domačija Srdelin že prodaja svoje izdelke v obliki dopolnilne dejavnosti in jih v omejenih količinah že trži. Srdelinov liker se na trgu razlikuje po svoji dolgi tradiciji pridelave in inovativnosti okusov in postopka staranja. S posebnimi tehnikami proizvodnje se lahko pohvali z gladkejšo teksturo in intenzivnejšimi okusi. Diplomsko delo vsebuje strategijo prodaje teranovega likerja Srdelin za izbrani ciljni trg. Metodološki del diplomskega dela vsebuje podrobno opredelitev osnovnih pojmov. Podrobneje je opisan razvoj in uvajanje novih izdelkov na trg, predstavljen pa je tudi model razvojnega procesa po Kotlerju. V eksperimentalnem delu je podrobneje predstavljen izdelek in njegova pridelava. V tem delu je predstavljena analiza trga z obstoječimi izdelki in konkurenti domačije. Predstavljeni so ključni uporabniki teranovega likerja. Na tem področju je bila izvedena SWOT analiza, predstavljeni so profili ciljnega kupca (buyer persona) predstavljeni pa so še glavni elementi diverzifikacije izdelka.
Ključne besede: diplomske naloge, teranov liker, alkoholne pijače, kras, teran, likerji, domačija Srdelin
Objavljeno v RUNG: 05.11.2024; Ogledov: 286; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (570,12 KB)

2.
3.
Pogozdovanje na Krasu : kršenje gozdne postave
Nikita Peresin Meden, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: gozdovi, pogozdovanje, Kras, zgodovina
Objavljeno v RUNG: 08.12.2023; Ogledov: 1467; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Mikroplastika v kraških ekosistemih in njen vpliv na kakovost pitne vode
Lara Valentić, 2023, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorske disertacije je bil opredeliti mikroplastiko (MP) ter izboljšati razumevanje o onesnaženju z MP v kraških ekosistemih in njenem vplivu na kakovost pitne vode, saj je to področje raziskav še v povojih. Obenem je bil namen doktorske disertacije določiti vire onesnaženja z MP in določiti transportne poti onesnaženja v kraških ekosistemih, da bi se preprečilo ali zmanjšalo onesnaževanje okolja, saj so kraški vodonosniki v sušnih območjih pogosto edini in najpomembnejši viri pitne vode za lokalno prebivalstvo. Izbrane so bile različne lokacije vzorčenja, s čimer smo zagotovili širok pregled nad različnimi ekosistemi (zrak, voda, deževnica in sediment). Izbrana sta bila dva od najpomembnejših kraških izvirov (Malni in Rižana, ki skupaj zagotavljata pitno vodo za celotno obalo z zaledjem in za več kot 20.000 lokalnih prebivalcev v občinah Postojna in Pivka). Nadalje so bila izbrana tri vzorčna mesta v Alpah kot referenčne točke z najbolj neokrnjenim okoljem v Sloveniji (Bohinjsko jezero, Blejsko jezero in ob Domu na Komni) ter v Lescah kot referenčni točki najbolj onesnažene lokacije, ki je hkrati tudi najbližje proučevanemu kraškemu ekosistemu. V okviru doktorske naloge so bile uporabljene različne metode vzorčenja, saj smo poskušali določiti protokol, ki je najboljši za posamezno kraško okolje. Tako so bili izviri in jezera vzorčeni z vzorčevalno mrežo, sedimenti so bili vzorčeni z uporabo sedimentnega stratigrafskega vzorčevalnika Uwitec, vzorčenje zraka je bilo izvedeno z uporabo sekvenčnega vzorčevalnika prahu Giano PMx, deževnica pa je bila vzorčena z 20-litrsko steklenico in lijem iz nerjavnega jekla. Vsi vzorci so bili filtrirani s steklenimi filtri, pregledani pod stereomikroskopom za določitev potencialnih MP-delcev in analizirani z mikroskopom Lumos II FTIR-ATR za določitev plastičnih polimerov. Kasneje smo uporabo posamezne metode vzorčenja in analize kritično ocenili. Pri vzorcih, ki so bili vzeti na izviru Malni, so rezultati pokazali, da je najvišja koncentracija MP v prvem vodnem pulzu po daljšem sušnem obdobju, medtem ko za Rižano iz dobljenih rezultatov ne moremo razbrati trendov transporta MP. Pri vzorcih deževnice in zraka je bilo pričakovano, da bodo imeli vzorci iz Lesc najvišje koncentracije MP-delcev zaradi bližine glavnih prometnih povezav: avtoceste proti Salzburgu (Avstrija) in Nemčiji, glavne železniške povezave in manjšega športnega letališča. Izkazalo se je, da so bile najvišje vrednosti MP v vzorcih deževnice na Komni, medtem ko so vsi vzorci zraka imeli zelo majhne količine MP-delcev. Vzorci sedimenta so bili odvzeti samo v Bohinjskem in Blejskem jezeru in niso vsebovali večjih količin MP-delcev, kar bi lahko bil vpliv hitrega transporta MP-delcev z vodnimi tokovi, zaradi česar delci nimajo časa za posedanje. Prav tako se celotna masa vode v obeh jezerih razmeroma hitro zamenja – v Bohinjskem jezeru se celotni volumen vode zamenja trikrat na leto, medtem ko se v Blejskem jezeru volumen vode zamenja vsako leto in pol. V splošnem je bilo mogoče sklepati na dva vira onesnaženja z MP: plastični čolni in kajaki lokalnih prebivalcev in turistov na obeh jezerih ter oblačila pomembno prispevajo k onesnaženju. To smo določili na podlagi najdenih plastičnih polimerov (v obeh jezerih) in na podlagi oblike delcev (največkrat smo našli različno debela vlakna in nitke). V vzorcih smo sicer našli veliko delcev, vendar je bila le majhna količina identificirana kot vir plastike, kar je tudi ena od ugank v tej raziskavi. Pripravili smo tudi konceptualni model za boljše razumevanje transportnih poti MP v kraškem okolju. V modelu smo združili rezultate iz doktorske disertacije in raziskave Valentić (2018). Še vedno je veliko neznank, vendar lahko z gotovostjo trdimo, da so viri onesnaženja zelo pomembni. Najvišje koncentracije MP so bile najdene v vodi iz ponvic turističnih jam in v deževnici na Komni. Koncentracije so visoke tudi v vzorcih sedimenta iz turističnih delov jam in iz alpskih jezer.
Ključne besede: mikroplastika (MP), Slovenija, alpski kras, dinarski kras, kraški vodonosnik, alpska jezera, izviri, deževnica, zrak, sedimenti, konceptualni model
Objavljeno v RUNG: 14.09.2023; Ogledov: 2363; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (7,71 MB)

5.
Trg Senožeče: o dejavnikih gospodarskega vzpona, vrhunca in zatona
Nikita Peresin Meden, 2022, pregledni znanstveni članek

Opis: Rdečo nit prispevka predstavlja interpretacija dejavnikov, ki so vplivali na gospodarski razvoj, vrhunec in propad trga. Trg Senožeče se je razvil poleg istoimenske vasi. Krivulji gospodarske rasti trga in vasi Senožeče se opazno razlikujeta ter sta v nekaterih časovnih intervalih celo obratno sorazmerni. Ker je skozi trg vodila pomembna trgovska pot, je to ugodno vplivalo na njegov razvoj. Nastanek trga postavljamo v obdobje od sredine 14. do sredine 15. st. V drugi polovici 16. in v prvih desetletjih 17. st. je doživljal gospodarski vrhunec, ki mu je v prvi polovici 18. st. sledilo postopno ugašanje tržišča. V 18. st. je vodilno mesto v gospodarski sferi prevzela vas, v katero se je prenesla pomembna prometnica, ki je prej potekala skozi trg
Ključne besede: Kras, Senožeče, trg, trgovina, gospodarstvo, novi vek, pozni srednji vek
Objavljeno v RUNG: 16.08.2023; Ogledov: 1521; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
7.
8.
UPORABA NARAVNIH SLEDIL ZA DOLOČANJE ZNAČILNOSTI KRAŠKIH IZVIROV NA OBROBJU PLANINSKEGA POLJA (JZ Slovenija)
Teja Melinc, 2019, magistrsko delo

Opis: Izvir Malenščica je pomemben vir oskrbe s pitno vodo za približno 21.000 prebivalcev v občinah Postojna in Pivka. Poleg izvira Unice je eden od dveh večjih kraških izvirov na južnem robu Planinskega kraškega polja v jugozahodni Sloveniji. Oba izvira se polnita iz kompleksnega kraškega sistema, za katerega je značilna izmenjava med površinskim in podzemnim tokom. Pri določanju značilnosti kraških izvirov smo uporabili metodo sledenja z naravnimi sledili, ki vključuje merjenje naravnih lastnosti vode, kot so pretok, temperatura, električna prevodnost in kemijska sestava vode v različnih točkah znotraj kraškega vodonosnega sistema in pri tem merimo spreminjanje teh parametrov s časom ob različnih hidroloških pogojih. Za preučevanje in obdelavo teme magistrske naloge smo imeli štiri skupine podatkov, ki smo jih predhodno zbrali in ustrezno obdelali. Prva skupina je zajemala podatke merjenja specifične električne prevodnosti v 30-minutnih intervalih v obeh izvirih ter ponikalnicah Pivka in Rak v njunem prispevnem zaledju za obdobje od 15. 10. 2016 do 4. 1. 2017, ko so hidrološke razmere variirale od nizke do visoke vodne gladine in nato spet v bolj suho obdobje konec leta 2016. Druga skupina je zajemala podatke občasnih osnovnih kemijskih analiz ter analiz kovin za izvir Malenščica za daljše obdobje, in sicer od 17. 4. 2007 do 10. 10. 2017. Tretja skupina podatkov predstavlja rezultate analize kemijskih in mikrobioloških podatkov v obeh izvirih in obeh ponikalnicah med vodnim valom za obdobje od 7. 9. 2017 do 3. 10. 2017. Četrti sklop podatkov pa spet zajema za vse štiri lokacije rezultate, pridobljene v sklopu izdelave magistrske naloge, z izvedbo podrobnega vzorčenja in kemijsko analizo vzorcev v času vodnega vala za obdobje od 10. 5. 2019 do 15. 5. 2019. Primerjava različnih skupin podatkov za štiri vzorčevalna mesta (Malenščica, Unica, Rak in Pivka) je omogočila boljše razumevanje odnosov med različnimi deli zaledja in spreminjanja njihovih deležev pri napajanju obeh izvirov ob različnih hidroloških razmerah. Na osnovi določitve časovnih zamikov med vrhovi in doli krivulj specifične električne prevodnosti smo tudi ocenili navidezne hitrosti toka podzemne vode med ponikalnicami in izviri. Na podlagi primerjave sprememb fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških parametrov za različne padavinske in hidrološke razmere izvirov in vodnih tokov v njunem zaledju smo lahko sklepali o značilnostih pretakanja podzemne vode v obravnavanem kraškem vodonosniku.
Ključne besede: Naravna sledila, kras, Planinsko polje, vodni vir, fizikalni in kemijski parametri, mikrobiološki parametri.
Objavljeno v RUNG: 25.11.2019; Ogledov: 5469; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

9.
Literarna zapuščina Dore Gruden
Marjetka Sosič Klun, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila pesnico in pisateljico Doro Gruden (1900–1986), ki je bila rojena v Nabrežini pri Trstu, a se je zaradi vojne veliko selila. Živela je v Beogradu, na Dunaju, v Portorožu in na koncu svoje poti v Ljubljani, kjer je tudi umrla. Bivanje stran od svoje rodne zemlje jo je zelo bolelo in vplivalo na njeno delo. Zgodovinsko-politično ozadje, ki je botrovalo njenim selitvam, tako evropsko kot tudi zamejsko, sem predstavila takoj na začetku diplomskega dela. Predstavitvi življenja in dela Dore Gruden sledi kratka predstavitev literarnih značilnosti časa in dela Dore Gruden. Analiza kritik njenega literarnega opusa bralca utrdi v prepričanju, da je Dora Gruden pesnica, ki bi si zaslužila večje priznanje v literarni zgodovini. Žal je živela v obdobju, ko so bile ženske literarne ustvarjalke v senci moških kolegov. Dora Gruden je bila sicer sestra precej bolj poznanega Iga Grudna. Njena literarna zapuščina ni nikoli prišla v ospredje. Izdala je le eno pesniško zbirko, Rdeče kamelije. Glavne teme njenega ustvarjanja so ljubezenska (hrepenenje, erotika), domovinska (Kras, smrt), iskanje poti in smisla življenja. Pesmi Dore Gruden so se rojevale iz izkušenj, ki ji jih je življenje prineslo kot ženski. Podobno je tudi delo drugih ženskih avtoric nastalo na temelju življenjskih izkušenj in potrebe po izpovedi le-teh. Na koncu naloge tako Doro Gruden primerjam z ostalimi pesnicami, ki so delovale sočasno, z Maro Lamut, Makso Samsa, Ljubko Šorli, Lili Novy in prozaistkami Branko Jurco, Marijo Kmet in Mileno Mohorčič.
Ključne besede: Dora Gruden, poezija, proza, ljubezen, hrepenenje, erotika, domovina, iskanje poti, Rdeče kamelije, izpoved, Kras, izseljenstvo
Objavljeno v RUNG: 29.09.2016; Ogledov: 8045; Prenosov: 407
.pdf Celotno besedilo (766,96 KB)

10.
Vpliv hidroloških razmer na kakovost kraških vodnih virov - primer izvira Rižane
Lucija Vodir, 2016, diplomsko delo

Opis: Brez vode na Zemlji ne bi bilo življenja. Pomembni viri pitne vode so kraški vodonosniki, ki so zelo dovzetni za onesnaževanje, predvsem zaradi njihove velike prepustnosti in s tem hitre infiltracije vode v podzemlje. Tudi reka Rižana se napaja iz kraškega vodonosnika v zaledju in je glavni vir pitne vode za prebivalce Slovenskega primorja. Predstavljene meritve in vzorčenja so potekala v okviru projekta »ŽIVO! Življenje – voda« v sklopu čezmejnega programa Slovenija – Hrvaška 2007–2013. Za oceno stanja vodotoka Rižane sem pridobljene podatke s terena primerjala z meritvami, ki jih opravlja Agencija RS za okolje na izviru Zvorček in na merilnem mestu Rižana – Dekani za obdobje 2007–2013. Poleg tega sem za obdobje 2010–2013 dodala še podatke Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki so bili pridobljeni na izviru Zvorček. Pri vseh merjenih parametrih se je pokazalo, da se ob spremembi hidroloških razmer, torej ob padavinskih dogodkih, vsebnost parametrov poveča, saj voda, ki se infiltrira v tla, s seboj prinese tudi onesnaženje. Najhujši onesnaževalci so kmetijstvo, industrija, odlagališča odpadkov in promet. Kljub temu pa mejne vrednosti niso bile presežene, razen v primeru mikrobioloških parametrov. Primerjava z obdobjem 2007–2013 je pokazala podobne rezultate. Prenos onesnaženja je torej vezan na padavinske dogodke in to odvisnost kakovosti vode od hidroloških razmer je treba upoštevati pri načrtovanju monitoringa kakovosti kraških vodnih virov.
Ključne besede: kras, voda, Rižana, hidrološke razmere, kakovost vode
Objavljeno v RUNG: 20.01.2016; Ogledov: 7864; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh