1. |
2. |
3. Spol v dobi moderneKatja Mihurko Poniž, drugo učno gradivo Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Mayreder, Ellen Key, Otto Weininger, Sigmund Freud, Marica Nadlišek, Elvira Dolinar, Zofka Kveder, Alma Karlin,...
Ključne besede: Christine de Pizan, Rosa Mayreder, Ellen Key, Otto Weininger, Sigmund Freud, Marica Nadlišek, Elvira Dolinar, Zofka Kveder, Alma Karlin, seksizem
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 3542; Prenosov: 0
 Polno besedilo (164,10 MB) |
4. Trst v delih slovenskih proznih ustvarjalk2017, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ... Marica Nadlišek Bartol, Zofka Kveder, Ilka Vašte, Marija...
Ključne besede: Marica Nadlišek Bartol, Zofka Kveder, Ilka Vašte, Marija Kmet, Irena Žerjal, Ivanka Hergold, Evelina Umek, Vilma Putrič
Objavljeno: 14.12.2017; Ogledov: 2873; Prenosov: 0
Polno besedilo (6,30 MB) |
5. |
6. Lik intelektualke v slovenski književnosti do druge svetovne vojneUrša Pogačar, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo preučuje literarna besedila slovenskih avtoric in avtorjev, ki na mesto glavnih književnih likov postavljajo žensko, ki ne nastopa več v svoji tradicionalni vlogi (žena/mati/ljubica), temveč predstavlja novo družbeno vlogo (izobraženka/intelektualka).
V zadnjem desetletju 19. stoletja in v obdobju do 2. svetovne vojne so slovenske pisateljice v svojih literarnih besedilih predstavile nov književni lik v slovenski literaturi – lik intelektualke. Predstavile so like žensk z intelektualnimi ambicijami, ki si z izobrazbo pridobijo poklic, s katerim vstopijo v javno sfero življenja. Zaposlujejo se na področju šolstva (študentke, učiteljice), umetnosti (pisateljice, glasbenice) in naravoslovja (znanstvenice, inženirke). Znotraj javne sfere se soočajo z različnimi težavami: nezadovoljstvo s poklicem (neenakopravnost, celibat), odpor do domačega okolja (patriarhalna družbena ureditev), finančno pomanjkanje (necenjeno delo), razdvojenost (čustva/razum) in neuresničenost (družina/služba). Nekatere življenje spremenijo s poroko, vendar niso srečne, saj s tem pristanejo na podrejeni položaj znotraj zasebne sfere, manj je takih, ki pod težo življenja resignirajo, zbolijo ali umrejo, največ je tistih intelektualk, ki težkemu življenju in poklicu navkljub zavračajo tradicionalno vlogo ženske v družbi, si želijo enakopravnosti in znotraj težke situacije vztrajajo. Na ta način so slovenske pisateljice opozarjale na neenakovreden položaj žensk v družbi in dokazovale, da je ženski spol enakovreden moškemu ter si zasluži enake temeljne človekove pravice, to so pravica do izobrazbe, zaposlitve, plačila, politične volilne pravice. Opozarjanju na problematiko neenakovrednega položaja žensk v družbi so se pisateljicam v dvajsetih letih 20. stoletja pridružili slovenski pisatelji, tudi v njihovih besedilih se namreč pojavijo glavni ženski književni liki, ki zavzemajo novo družbeno vlogo, čeravno jih je številčno manj kot pri pisateljicah.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...slovenske pisateljice, slovenski pisatelji, Lea Fatur, Marica Nadlišek Bartol, Zofka Kveder, Marija Kmet, Marijana...
Ključne besede: slovenske pisateljice, slovenski pisatelji, Lea Fatur, Marica Nadlišek Bartol, Zofka Kveder, Marija Kmet, Marijana Kokalj Željeznova, Milena Mohorič, Silva Tdina, Stanko Majcen, France Bevk, Ivan Mrak, intelektualka, ženska družbena vloga, enakopravnost
Objavljeno: 12.12.2018; Ogledov: 3513; Prenosov: 191
Polno besedilo (682,77 KB) |
7. |
8. Marica Nadlišek Bartol and her editorial network around the first Slovenian women's newspaper SlovenkaKatja Mihurko Poniž, Narvika Bovcon, 2019, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: This paper aims to present the editorial practice of Marica Nadlišek Bartol, who edited the first Slovenian women's newspaper Slovenka (1897-1902) in the first three years of it's publishing. Nadlišek Bartol saw in the publishing of women's writings the main accomplishment of her editorship. She encouraged Sloveanian women to take up the pen and write down their feelings and reflections. Since Slovenian women writers entered the literary field not earlier than in 1848 there had been almost no role models in the national literary tradition. Nadlišek knew how to approach this problem: she had published the translations from and about foreign women writers and prompted the dialog between Slovenian women writers and their foreign counterparts. The paper examines which women writers were presented in the newspaper Slovenka and in which ways, how the articles about them caused the discussions on different topics concerning women's emancipations on the pages of the newspaper and in the public life, and how the fact that Slovenka was published on the national fringes in the multiethnical space of Trieste influenced Nadlišek's editorial practice. By using the data from the Virtual Research Enviroment Women Writers this paper also explores the possibilites of visual representation of Nadlišek's editorial network.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Marica Nadlišek Bartol, Slovenka, Ljubljanski zvon, Dom in svet, Virtual Research Enviroment Women Writers, digital humanities
Objavljeno: 16.05.2019; Ogledov: 2475; Prenosov: 214
Polno besedilo (455,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
