Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Škofjeloški pasijon, uprizoritev, Meta Hočevar, Aleš Jan, Milan Golob, Škofja Loka...
Ključne besede: Škofjeloški pasijon, uprizoritev, Meta Hočevar, Aleš Jan, Milan Golob, Škofja Loka
Objavljeno: 04.04.2018; Ogledov: 3284; Prenosov: 0
Polno besedilo (6,36 MB)

Opis: Pesniška samorefleksija v poeziji predstavlja reflektiranje vprašanj, povezanih s pesniško umetnostjo, znotraj pesniškega diskurza samega. Poezija se tako odziva na poetološka vprašanja vzporedno s teoretskim diskurzom. Koncept pesniške samorefleksije je sinonimen terminu metapoezija in glede na elemente literarne komunikacije vsebinsko obsega štiri temeljna tematska polja, ki v literarnih uresničitvah doživljajo razširitve in specifikacije. To so pesnik, pesniško delo oziroma pesniška umetnost, recepcija poezije in kontekst. V pesmih je pesniška samorefleksija pomembno prisotna vse od antike dalje, še posebej pomembna prvina pa postane v sodobni poeziji 20. stoletja. V teoretskem diskurzu v 20. stoletju so bila posebne pozornosti deležna vprašanja avtorja, njegove subjektivitete in avtonomije. Prelomni razmisleki so se v veliki meri dogajali glede na romantični koncept avtonomnega božansko navdahnjenega genija. Skladno s tem dejstvom se doktorska disertacija med osrednjimi tematskimi polji pesniške samorefleksije oziroma metapoezije osredotoči na vprašanje avtorja oziroma pesnika. V disertaciji je najprej definiran koncept pesniške samorefleksije. Ob upoštevanju dosedanjih teoretskih študij prinaša premišljene zamejitve koncepta, oblik, strategij in funkcij pesniške samorefleksije. Sledi pregled oblikovanja koncepta avtorja s poudarkom na oblikovanju romantičnega pojma genija in prelomih, ki jih je bil ta deležen v 20. stoletju. Na teoretske opredelitve se nasloni interpretativna analiza sodobne slovenske poezije po drugi svetovni vojni. Opravljene so študije primerov uresničitve pesniške samorefleksije v poeziji osmih pesnic in pesnikov različnih pesniških generacij in literarnoestetskih usmeritev: Kajetana Koviča, Daneta Zajca, Tomaža Šalamuna, Nika Grafenauerja, Milana Jesiha, Taje Kramberger, Barbare Korun in Primoža Čučnika. Pesniška samorefleksija predstavlja pomemben element v sodobnem pesniškem diskurzu. Doktorska disertacija prikaže, na kakšne načine se pesniška samorefleksija uresničuje v poeziji sodobnih slovenskih pesnikov ter kakšne učinke sproža vzpostavljanje metapoetskega zavedanja. Analiza pesniške samorefleksije prispeva k teoretskim razmislekom o poeziji, hkrati pa kaže na specifično moč poezije za ubesedovanje in prikazovanje pesniških konceptov. Produktivna se izkaže za razmislek avtorske vloge: na eni strani pesnikove družbene vloge, na drugi strani pa preigravanje različnih ravni pesnika v odnosu do teksta.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Kovič, Dane Zajc, Tomaž Šalamun, Niko Grafenauer, Milan Jesih, Taja Kramberger, Barbara Korun, Primož Čučnik...
Ključne besede: pesniška samorefleksija, metapoezija, avtotematska poezija, avtotematizacija, avtoreferenca, metazavedanje, pesnik, avtor, romantični koncept genija, avtonomija, deziluzija, sodobna slovenska poezija, Kajetan Kovič, Dane Zajc, Tomaž Šalamun, Niko Grafenauer, Milan Jesih, Taja Kramberger, Barbara Korun, Primož Čučnik
Objavljeno: 31.03.2021; Ogledov: 2179; Prenosov: 141
Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Prispevek se fokusira na področje intime, na relacijo med očetom in sinom v pesniškem opusu in korespondenci Alojza Gradnika. Ugotovili smo, da je pesniški svet Alojza Gradnika deloval predvsem v funkciji imaginarnega povezovanja s predniki po očetovi strani, dograjevanja tistega dela pesnikove intime, ki mu je bila v resničnem življenju odvzeta, manj je bila poezija prostor, v katerem se je zrcalila njegova vez s sinom in njegovimi dediči, saj je slednjo v izživel v življenju. V pesniškem svetu je tako Gradnik izgradil podobo očeta − kmeta, ki je tudi sicer zrcalila pesnikovo občudovanje očeta, njegove moralne trdnosti, delavnosti in skrbnosti. Obenem je Gradnik v poeziji izgradil podobo dedka, preko Ivana Gradnika, enega od voditeljev tolminskega punta
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: slovenska poezija, intimnost, Sergej Gradnik, Medana, Trst, Milan
Objavljeno: 23.11.2022; Ogledov: 210; Prenosov: 0
Polno besedilo (252,58 KB)