11. Družbeno odgovorna uporaba znanj in tehnologij : 5. znanstvena konferenca VIVUS 2018Drago Papler, 2018, poljudni članek Ključne besede: družbena odgovornost, trajnostni razvoj, znanje, tehnologije, energetika, gospodarstvo, ekologija, razvoj, obnovljivi viri energije, hidroelektrarne, upravljanje, odpadki Objavljeno v RUNG: 19.05.2020; Ogledov: 2744; Prenosov: 0 |
12. |
13. |
14. Priložnost je tudi v manjših hidroelektrarnahDrago Papler, 2015, polemika, diskusijski prispevek, komentar Ključne besede: pogledi, raziskave, razvoj, kakovost, tveganja, ekonomika, majhne hidroelektrarne, obnovljivi viri energije Objavljeno v RUNG: 13.05.2020; Ogledov: 2671; Prenosov: 0 |
15. Trajnostni potencial sončnih elektrarn v SlovenijiNejc Blažek, 2019, magistrsko delo Opis: Proizvodnja električne energije s sončnimi elektrarnami v svetu in tudi v Sloveniji strmo narašča. Večina Slovencev ima do tovrstnega načina pridobivanja električne energije pozitiven odnos, k čemur je močno pripomogla Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Število novih sončnih elektrarn se bo povečevalo, s tem pa se bo v prihodnje povečevalo število izrabljenih solarnih panelov, ki jih sestavljajo silicijeve sončne celice. Z recikliranjem izrabljenih silicijevih sončnih celic lahko pridobimo do 85 % silicija oziroma 80 % sončnih celic za ponovno uporabo. Pri recikliranju tankoslojnih sončnih celic lahko vrnemo v proizvodni proces do 95 % polprevodnih materialov in do 90 % stekla. V povzetku analize življenjskega cikla (LCA) smo pokazali, v kakšnem obsegu je proizvodnja sončnih celic škodljiva za okolje ter kakšen je vpliv recikliranja le-teh ob koncu življenjske dobe za manjše onesnaževanje okolja in porabo virov. Pri ekonomskem vidiku trajnostnega potenciala smo z analizo treh različnih možnosti naložbe v samooskrbno sončno elektrarno prikazali finančni tok, ki ima v vseh treh možnostih vračilno dobo, krajšo od 10 let, in prihranke v družinskem proračunu tudi več kot 1.000 EUR na leto. Pokazali smo, da je nakup sončne elektrarne za samooskrbo z električno energijo ekonomsko upravičen, trajnosten in celo donosen. Analiza družbeno-socialnega vidika pokaže majhen vpliv na zaposlenost in dodano vrednost v Sloveniji, saj v Sloveniji obstaja le eno podjetje, ki proizvaja panele za sončne elektrarne. Pozitiven učinek na zaposlenost se kaže predvsem pri prodaji, upravljanju, servisu in montaži sončnih elektrarn. Izdelali smo analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti naložbe v sončno elektrarno ter jo primerjali z vetrno elektrarno. Ključne besede: sončna elektrarna, trajnostni potencial, analiza življenjskega cikla, obnovljivi viri energije Objavljeno v RUNG: 19.12.2019; Ogledov: 4771; Prenosov: 152 Celotno besedilo (1,89 MB) |
16. Energetska samooskrba v krožnem gospodarstvu – primer občine KočevjeHenrik Gjerkeš, Valter Pisk, Marjana Šijanec-Zavrl, 2017, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Opis: Koncept krožnega gospodarstva temelji na načelu identifikacije in čim večjega izkoriščanja endogenih potencialov ter dviga dodane vrednosti v lokalnem okolju z vsemi multiplikativnimi učinki, ki pri tem nastanejo. Največji, še ne v zadostni meri izkoriščen razvojni potencial občine Kočevje predstavlja gozd. Koncept krožnega gospodarstva v občini Kočevje je zasnovan na izhodišču, da z območja občine ne odide noben hlod neobdelan in da se lesna
biomasa izkoristi v največji možni meri ob hkratnem poviševanju stopnje lokalne energetske samooskrbe na poti v nizkoogljično skupnost. To vključuje celovito, trajnostno gospodarjenje z gozdom, sečnjo in spravilo hlodov ter pripravo lesa za proizvode z višjo dodano vrednostjo ob istočasni izrabi manjvrednega lesa in ostankov za proizvodnjo toplotne in električne energije. Celovitost trajnostne verige lesa zagotavlja vključitev socialnega podjetništva, izobraževanja kadrov, dodatnega usposabljanje zaposlenih in ohranjanja obstoječih oziroma
ustvarjanje novih zelenih delovnih mest.
Krožno gospodarstvo v občini Kočevje je organizirano v obliki centra predelave lesa za celovito ravnanje z lesno biomaso, ki ga upravlja gospodarska družba v javni lasti. Krožni proizvodni proces, začet z zbiranjem lesne biomase z vsemi elementi, se nadaljuje z žagalno linijo, opcijsko s peletarno, in se sklene s sušilnicami, ki deskam povišajo dodano vrednost, ter kogeneracijskim sistemom s procesom uplinjanja (manjvredne) lesne biomase za proizvodnjo električne in toplotne energije. Neposredni trajnostni učinki implementacije krožnega gospodarstva so obogatitev javnih sredstev za 3,2 mio EUR in 45 novih zelenih delovnih mest v prvih 15 letih delovanja, povečanje lokalne samooskrbe z električno energijo za 12 % in zmanjšanje emisije CO2 za 3.920 t na leto. Postopno uvajanje krožnega gospodarstva v občini Kočevje je primer uspešne in racionalne implementacije dolgoročne razvojne strategije Slovenije za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti, oživitev lesnopredelovalne industrije in dvig
konkurenčnosti gospodarstva v Sloveniji. Ključne besede: Krožno gospodarstvo, lokalna samooskrba, obnovljivi viri energije, gozdno-lesna veriga Objavljeno v RUNG: 24.01.2018; Ogledov: 4480; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
17. |
18. Ogrevalni sistemi : Prenova večstanovanjske stavbe2018, radijski ali tv dogodek Opis: Naše stavbe porabijo več energije kot energija in transport. Po drugi strani prav zgradbe, v katerih živimo, predstavljajo največji varčevalni potencial, sploh če poskrbimo za dobro izolacijo fasade, podstrešja in drugih delov hiše, z zamenjavo ogrevalnega sistema in zamenjavo oken pa bi se poraba energije lahko zmanjšala tudi za 50 in celo več odstotkov.Stanovalci bloka na Vranskem so se zato odločili za temeljito energetsko prenovo stavbe, ki danes predstavlja dobro prakso v Sloveniji in študijski primer tudi za strokovnjake na področju energetike. Ključne besede: Oskrba z energijo, prenova stavb, učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije Objavljeno v RUNG: 24.01.2018; Ogledov: 4638; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
19. Oskrba stavbe z energijo in OVE z vidika izpolnjevanja sNES kriterijev pri celoviti prenovi stavbHenrik Gjerkeš, 2017, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Opis: Pri optimalni zasnovi stavbe sta gradnja ali obnova stavb in trajnostna oskrba z energijo neločljivo povezana dela, ki morata biti obravnavana celovito, na stroškovno optimalen, okolju prijazen in družbeno odgovoren način. sNES standardi zahtevajo višjo stopnjo učinkovitosti, ob hkratni skrbni stroškovno-optimalni analizi
alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, ki so na voljo na/blizu območja stavbe/soseske - in to brez
poseganja v kakovost bivanja stanovalcev Ključne besede: Skoraj nič-energijske stavbe, obnovljivi viri energije, prenova stavb Objavljeno v RUNG: 24.01.2018; Ogledov: 3831; Prenosov: 232 Celotno besedilo (3,14 MB) |
20. Ogrevanje: Prihodnost je v sodobnih daljinskih sistemih z nadzorovanimi emisijami : Ogrevanje na lesno biomasoJulijana Bavčar, 2017, intervju Opis: V Sloveniji je raba lesne biomase, ki je imamo kot gozdnata država na pretek, za ogrevanje stavb kot obnovljivi vir energije po eni strani priporočena, po drugi pa je povezana s povečanimi izpusti za zdravje nevarnih trdnih delcev. O optimalni rabi tega vira, ki kar najbolj zmanjša emisije, smo se pogovarjali z dr. Henrikom Gjerkešem z Gradbenega inštituta ZRMK in docentom na Univerzi v Novi Gorici. Najbolj učinkovit in do okolja prijazen način ogrevanja na lesno biomaso so po njegovih besedah sodobni sistemi daljinskega ogrevanja, ki so bistveno bolj nadzorovan proces od individualnih kurišč. Ključne besede: Obnovljivi viri energije, lesna biomasa, sistem daljinskega ogrevanja, kogeneracija, plazemsko uplinjanje Objavljeno v RUNG: 23.01.2018; Ogledov: 4952; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |