1. |
2. Pogovor o zborniku Goriški izobraženci skozi zgodovinoŽeljko Oset, druga izvedena dela Ključne besede: Univerza v Novi Gorici, Mestna občina Nova Gorica, izobraženci, znanost, kultura, Gorica, Marija Perpar, Anton Brecelj, Valentin Stanič, Franjo Rojec, goriška judovska skupnost, Bodumil Vošnjak, goriški zgodovinarji, Miha Zega, Pavlina Pajk
Objavljeno v RUNG: 08.03.2019; Ogledov: 4191; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. |
5. Slovenska književnost I (romantika in Prešeren) - dopolnjeno učno gradivoZoran Božič, 2018, drugo učno gradivo Opis: Didaktična predstavitev evropske romantične lirske in epske poezije in proze, pesmi Prešernovih sodobnikov, pesmi in pesnitev Franceta Prešerna, pesmi njegovih posnemovalcev in slovenske romantične proze.
Ključne besede: didaktika, romantika, lirika, epika, povest v verzih, sonet, balada, slovenska književnost, George Byron, Giacomo Leopardi, Alfred de Musset, Alphonse de Lamartine, Heinrich Heine, E. T. A. Hoffmann, Petar P. Njegoš, Aleksander S. Puškin, Mihail J. Lermontov, Urban Jarnik, Jakob Zupan, Jovan Vesel Koseski, Jožef Žemlja, France Prešeren, Pismo staršem, Hčere svet, Učenec, Slovo od mladosti, Gazele, Glosa, Sonetje nesreče, Sonetni venec, Krst pri Savici, Pevcu, Nezakonska mati, Zdravljica, Neiztrohnjeno srce, Miha Kastelic, Lovro Toman, Anton Žakelj, Fran Cegnar, Jožef Hašnik, Gregor Krek, Anton Oliban, Pavlina Pajk, valentin Mandelc
Objavljeno v RUNG: 05.02.2018; Ogledov: 5189; Prenosov: 212
 Celotno besedilo (982,71 KB) |
6. "Rajši 'stara devica' nego nesrečna ženica: podobe starejših žensk v delih slovenskih pisateljev in pisateljic iz obdobij realizma in moderneKatja Mihurko, 2017, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: Fran Levstik, Janez Trdina, Josip Jurčič, Fran Govekar, Luiza Pesjak, Pavlina Pajk, Zofka Kveder, Mira Mihelič, Hedwig Dohm
Objavljeno v RUNG: 14.12.2017; Ogledov: 4382; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Histerija v diskurzu na Slovenskem do 1. svetovne vojneManca Koren, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno, kako se pojem histerija pojavlja v slovenskem diskurzu od prve najdene objave do prve svetovne vojne. V uvodnem delu so zapisane razlage besede histerija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Etimološkem slovarju in Slovarju psihiatričnih izrazov. Sledi opis bolezni in največjih strokovnjakov, ki so se z njo ukvarjali (Jean-Marie Charcot in Sigmund Freud). V naslednjem poglavju je predstavljeno, kako so histerijo zdravili, dojemali in sprejemali v slovenskem prostoru. Nato je obravnavan pojav besede histerija in njenih izpeljank v strokovnem, publicističnem in literarnem diskurzu. Poglavje je sestavljeno iz različnih odlomkov iz teh besedil, ob katerih je razloženo, kako se histerija pojavlja v različnih kontekstih in pomenih.
Ključne besede: histerija, Jean-Marie Charcot, Sigmund Freud, histerija na Slovenskem, Josip Vošnjak, Zofka Kveder, Fran Govekar, Janko Kersnik, Vladimir Levstik, Pavlina Pajk, Adolf Robida
Objavljeno v RUNG: 12.09.2017; Ogledov: 6478; Prenosov: 315
Celotno besedilo (2,78 MB) |
8. |
9. |
10. “Rajši ‘stara devica’, nego nesrečna ženica”: podobe starejših žensk v delih zgodnjih slovenskih pisateljicKatja Mihurko, prispevek na konferenci brez natisa Opis: V starejši slovenski pripovedni prozi ženski lik le redko zavzema osrednje mesto. In še tedaj, kadar lahko govorimo o protagonistkah, so to mlada dekleta v vlogi ljubezenskih objektov. Kot matere so ženski liki postavljeni v ozadje, kjer velikokrat le nemo opazujejo dogajanje ali pa umrejo že na porodu, še preden vstopijo v jesen življenja. Starejše ženske so le redko prikazane kot dobrohotna bitja z življenjsko modrostjo, pogosto so izpostavljene posmehu ali pomilovanju, še posebno, če imajo status neporočene ženske. Dobrodušni, samski in veseljaški ostareli stric Dolef iz prvega slovenskega romana nima dopolnila v ženskem liku ne v času svojega nastanka ne leta kasneje. V referatu bom pregledno predstavila redke like starejših žensk pri slovenskih pisateljih iz obdobij realizma in moderne, poiskala njihove izvore v arhetipskih podobah v ljudskem slovstvu in slovanskih mitologijah (Jága bába in liki čarovnic) ter jih soočila z upodobitvami, ki so jih ustvarile pisateljice v raziskovanem obdobju.
Drugačne podobe starejših žensk namreč odkrivamo že v delih prvih slovenskih prozaistk. Luiza Pesjak v ciklu Žensko življenje in ženska ljubezen (1865) kot lirski subjekt vpelje babico, ki nagovarja svojo vnukinjo. Pavlina Pajk prikaže v pripovedi Roka in srce (1881) neporočeno žensko, ki je s svojim življenje zadovoljna in pri njej mlado dekle išče nasveta. Z raznolikimi podobami starejših žensk je slovensko književnost obogatila Zofka Kveder tako v kratki pripovedni prozi kot v romanu Hanka.
Pri raziskavi “ženskega” pogleda na starke in starejše ženske v dobi moderne se bom oprla na esej Die alte Frau (Starka) nemške feministke Hedwig Dohm, napisan leta 1903, ki razkriva modern pogled na vlogo starejših žensk v družbi na prelomu stoletja in izraža vero, da lahko emancipacija žensk s tem, ko odpravi prepričanje, da je obstoj ženske utemeljen samo v njenem spolu, torej v njeni reproduktivni funkciji, obrne na bolje tudi življenje žensk v tretjem življenjskem obdobju in tako ustvari njihovo novo, drugačno podobo.
Ključne besede: starka, Luiza Pesjak, Pavlina Pajk, Zofka Kveder
Objavljeno v RUNG: 23.12.2016; Ogledov: 5079; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
