2.
Problem kvadrature Krsta : Prešernova pesnitev kot izraz kulturne neenakovrednostiZoran Božič, 2010, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)
Opis: Krst pri Savici, pesnitev o izgubi slovenske neodvisnosti, lahko razumemo tudi kot uspešen Prešernov poskus pretentati cenzuro in v obliki zgodovinske zgodbe kot metafore izraziti tisto vsebino, ki jo je zaradi cenzurnega posega moral izpustiti v svoji elegiji Dem Andenken des Matthias Čop. S takim pristopom lahko razrešimo kar nekaj navideznih protislovij, izpričanih v interpretativni zgodovini Krsta, npr. problem Prešernove lastne označitve pesnitve v pismu Čelakovskemu ali problem Črtomirove spreobrnitve na koncu tretjega dela pesnitve.
V 20. stoletju se je pojavilo več interpretacij, ki razumejo Črtomirovo pokristjanjenje kot neizogibno odločitev Slovencev za močnejši, edino perspektivni zahodni kulturni krog, s čimer legitimizirajo Črtomirovo zatajitev svobodoljubnega slovenstva. Novo razumevanje vidi v Krstu pri Savici dva Črtomira, prvega kot junaka in drugega kot poraženca (prvi, kakršen bi sam rad bil, je zgolj Prešernova pesniška utvara, z drugim, kakršen sam je, pa se pesnik popolnoma poistoveti), končno sporočilo pesnitve pa kot obsodbo kulturne neenakovrednosti.
Ključne besede: Krst pri Savici, interpretacija, cenzura, kulturna neenakovrednost, Habsburška monarhija, skrito sporočilo, France Prešeren, Ivan Mažuranić, Petar Petrovič Njegoš, Kreutz an der Ostsee
Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 4833; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...
