Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UGOTAVLJANJE STRUPENOSTI ACETAMIPRIDA NA KOPENSKE ENAKONOŽNE RAKE VRSTE Porcellio scaber (Isopoda, Crustacea)
Mateja Petavs Kristančič, 2016, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela sem opravila dva enaka 14-dnevna prehranjevalna poskusa, v katerih sem kopenske enakonožne rake Porcellio scaber, Latreille 1804 izpostavila acetamipridu, pesticidu, uporabnem v kmetijstvu, dodanem v hrano v koncentracijah 0, 10, 25 in 50 μg acetamiprida g-1 suhe mase lista. Spremljala sem preživetje živali in sem živali ter zaužite liste stehtala pred in na koncu poskusa. Ravno tako sem na koncu poskusa stehtala njihove iztrebke v petrijevkah. S pridobljenimi podatki sem izračunala učinkovitost asimilacije (AE). Po končanem poskusu sem živalim odstranila prebavne žleze (hepatopankreas), jih homogenizirala in dodala ustrezne reagente za spektofotometrično določanje malondialdehida (MDA), pokazatelja stresa. Vzorcem sem izmerila absorbance pri različnih valovnih dolžinah (280, 535 in 600 nm) ter po enačbi iz literature izračunala odstotek vsebnosti MDA. Vrednosti so predstavljene brez enot. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti: kakšne učinke povzročajo različne koncentracije acetamiprida na smrtnost, spremembo telesne mase, količino zaužitih listov, količino iztrebkov ter ugotoviti povezavo med fiziološkimi parametri (prehranjevanje, iztrebljanje, asimilacijska učinkovitost) in lipidno peroksidacijo pri modelnem organizmu Porcellio scaber, Latreille 1804. Dobljeni rezultati v obeh 14-dnevnih prehranjevalnih poskusih so pokazali majhne razlike v umrljivosti, količini zaužite hrane, v spremembi telesne mase in učinkovitosti asimilacije. Med prvim poskusom je poginilo nekaj več osebkov kot med drugim poskusom. Živali so v prvem poskusu izgubile telesno maso, tako v kontrolni skupini, kot pri vseh izpostavljenih koncentracijah, več pri koncentraciji 10 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista, malo manj pri višjih koncentracijah acetamiprida v hrani (25 in 50 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista). Med drugim poskusom je živalim telesna masa naraščala, le živalim, izpostavljenim koncentraciji 50 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista, je telesna masa padla. Ker sem pričakovala, da se bo z višanjem koncentracije acetamiprida v hrani zmanjševala telesna masa živali (manj zaužitih listov), sem pričakovala tudi premosorazmeren odnos med koncentracijo acetamiprida in vsebnostjo MDA v vzorcih. Torej naraščanje koncentracije MDA z naraščanjem koncentracije acetamiprida. Rezultati so pokazali drugače. Vsebnost MDA v prebavnih žlezah je bila v obeh poskusih nizka (0,3). Malce višja vsebnost MDA (0,6) se je pokazala le v prvem poskusu pri živalih, ki so bile izpostavljene 25 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista. Iz rezultatov vsebnosti MDA v vzorcih je bilo ugotovljeno, da živali niso bile pod večjim stresom, torej lahko sklepamo, da izpostavljenost kopenskih enakonožnih rakov Porcellio scaber, Latreille 1804 acetamipridu v navedenih koncentracijah znotraj 14-dnevnega obdobja ni povzročala negativnih sprememb v življenjskem ciklusu živali.
Ključne besede: prehranjevalni poskus, Porcellio scaber, Latreille 1804, acetamiprid, lipidna peroksidacija
Objavljeno v RUNG: 30.09.2016; Ogledov: 5998; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

2.
3.
Vpliv živega srebra na lizosome v celicah prebavnih žlez kopenskega enakonožca Parcellio scaber (Isopoda, Crustacea)
Ingrid Padovan, 2005, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preveriti, ali lahko z metodo NRRT (Neutral red retention time) dokažemo vpliv živega srebra na stabilnost lizosomalne membrane v prebavnih lezah (hepatopankreas) izopodnih rakov (Porcellio scaber-Isopoda, Crustacea). Metoda temelji na ocenjevanju zadrževalnega časa nevtral rdečega v lizosomih. Izoliranim žlezam smo dodali barvilo nevtral rdeče in opazovali čas,pri katerem je prišlo do razlitja barvila iz lizosomov. Bolj kot so membrane lizosomov prizadete zaradi vpliva povišanih koncentracij kemikalij nanje, prej pride do razlitja barvila v citosol. Prirejeno metodo smo uporabili na prebavnih žlezah živali, ki so bile v laboratoriju izpostavljene bakru (Cu) in vitro - inkubacija v 50 in 100 I-Ig Cu/l za 1 uro in ivemu srebru (Hg) in viva 3- in 10-dnevni prehranjevalni poskusi, kjer so bile živali izpostavljene 5 in 50 I-Ig Hg/g suhe teže hrane. Poleg tega smo metodo uporabili na prebavnih žlezah P. scaber nabranih na različnih neonesnaženih (Maribor, Kobjeglava) in onesnaženih (Idrija, Velenje) lokacijah po Sloveniji. V vseh primerih pride pri živalih iz čistih okolij do destabilizacije lizosomov pozneje kakor pri Cu, Hg ali živalih, ki so izpostavljene kemikalijam v okolju. Metoda ne razlikuje med živalmi izpostavljenimi 5 I-Ig/g Hg in 50 1-19/g Hg. V primerjavi z ostalimi lokacijami so najbolj prizadete žleze živali iz Velenja. Živali iz Idrije so manj prizadete od tistih iz Velenja, vendar bolj kakor kontrolne živali, morda zaradi možnosti daljšega časovnega prilagajanja. Metoda NRRT se odlikuje po tem, da je hitro izvedljiva in enostavna ter zato tudi priporočljiva za izvajanje hitrega ugotavljanja kvarnih učinkov povišanih koncentracij živega srebra na nivoju lizosomov.
Ključne besede: diplomske naloge, živo srebro, lizosomi, nevtral rdeče, Porcellio scaber
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 7089; Prenosov: 546
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh