1. Analiza ekonomiĉnosti sonĉnih elektrarn za energetsko samooskrbo v Goriški in Obalno-kraški regiji : magistrsko deloKatarina Jovanović, 2024, magistrsko delo Opis: Danes je veliko pozornosti namenjeno ohranjanju našega okolja, zato je trenutno ena najatraktivnejših tem vlaganje v izgradnjo sončne elektrarne. Zanimajo nas podrobnosti te investicije in koliko dejansko pripomore k ohranjanju okolja.
V teoretičnem delu magistrskega dela so bolj temeljito opredeljeni pojmi priključna moč, trajnost, odjemalci električne energije ter samooskrba, pri samooskrbi je predstavljena tudi nova uredba, ki je v veljavi od 1. 1. 2024 in s seboj prinaša nekaj novosti. V teoretičnem delu se nahaja tudi predstavitev delovanja sončnih elektrarn in njihova sestava, opis različnih vrst solarnih modulov in razsmernikov, predstavljene so prednosti in slabosti sončnih elektrarn, opisan postopek in zmožnost namestitve solarnih panelov ter predstavljena njihova življenjska doba, načini, kako življenjsko dobo podaljšati, pa tudi kako se solarne panele ob koncu njihovega delovanja reciklira. Nazadnje so predstavljeni tudi obračun električne energije po uredbi iz leta 2023 ter novi uredbi, subvencije, izračun porabe električne energije in donosnost.
V analitičnem delu so predstavljeni prejeti podatki iz podjetja Elektro Primorska d. d. o oddani in prevzeti energiji, količini dokupa pri posamezni elektrarni, količini neuporabljenega viška, izračunanih v primeru vgradnje sončne elektrarne in brez njene vgradnje, nazadnje pa je prikazan tudi prihranek, ki je prisoten v primeru vgradnje sončne elektrarne. Potrjeno je bilo, da se naložba v izgradnjo elektrarne večinoma izplača, nas pa je zanimalo, v katerih razmerah se najbolj izplača. Izbrani so bili trije tipi elektrarn, in sicer 6 kW in 13 kW individualna samooskrba ter 30 kW skupnostna samooskrba, med katerimi se je kot najučinkovitejša izkazala 30 kW elektrarna.
Ključne besede: samooskrba, toplotne črpalke, fotovoltaika, sončne elektrarne, Elektro Primorska, analiza tveganj, DEXi, magistrske naloge
Objavljeno v RUNG: 30.08.2024; Ogledov: 688; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (4,01 MB) |
2. |
3. Življenje in delo starinoslovca Simona Rutarja ter njegovo delovanje na Severnem Primorskem : diplomsko deloUrban Makorič, 2021, diplomsko delo Opis: Delo vključuje pregled življenja Simona Rutarja in poudarja ključne dogodke v njegovem življenju. Opisana je bila njegova kariera zgodovinarja, kjer so bile poudarjene njegove ključne objave. Fokus v opisu njegovega življenja so bile otroštvo, izobrazba in nesrečna ljubezen. V drugem delu diplomske naloge smo se posvetili arheologiji Severne Primorske. Pod drobnogled so prišla najdišča, ki jih je opisoval že Simon Rutar. Ta so Gradič, Robič, Tonovcov grad in Sveta Lucija. Pridružile so se jim analize rimskih cest ter grob oris poselitve območja za lažje razumevanje zgodovinskega konteksta.
Ključne besede: diplomske naloge, zgodovinopisje, slovenska zgodovina, arheologija, 19. stoletje, Severna Primorska, Kobarid, Zgornje Posočje, Robič, Gradič, Sveta Lucija, rimske ceste
Objavljeno v RUNG: 08.09.2021; Ogledov: 3742; Prenosov: 142
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Botanična terminologija v govoru vasi ŠempasTanja Maučec, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi predstavljam botanično terminologijo, ki je v rabi v vasi Šempas. Vas leži v spodnji Vipavski dolini, njen govor pa spada v kraško narečje primorske narečne skupine. V prvem delu naloge je kratka geografska in zgodovinska predstavitev vasi z ljudskoetimološkimi razlagami ter etimološko razlago izvora naselbinskega lastnega imena Šempas. Sledi analiza govora, in sicer njegov fonološki opis ter opis njegovih osnovnih oblikoslovnih značilnosti. Temu je dodan fonetični zapis govora informatorja. Osrednji del naloge predstavlja po abecednem redu razvrščen slovar botaničnega izrazja. Slovar, ki vsebuje izbrane lekseme s področja botanike, pri čemer sem se osredotočila predvsem na pomensko polje vrt, obsega 118 gesel. Besedišče sem zbrala v pogovoru z informatorjem, s pomočjo lastnega opazovanja ter z Vprašalnico za zbiranje narečnega gradiva: Vprašalnica za sadovnjak, vrt, polje (1994) Francke Benedik.
Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, primorska narečna skupina, kraško narečje, govor vasi Šempas, slovar, botanična terminologija
Objavljeno v RUNG: 11.08.2020; Ogledov: 5295; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,59 MB) |
5. |
6. Pregelj, Bevk, Kosmač, Šorli in Vuga - razlike med literarnozgodovinsko in šolsko kanonizacijoZoran Božič, 2010, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Prispevek o kanonizaciji petih primorskih književnikov, ki so imeli leta 2010 okrogle obletnice.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenski pisatelji, Primorska, kanonizacija, literarna zgodovina
Objavljeno v RUNG: 05.01.2018; Ogledov: 4423; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. Pesnik in domobranec še ne bo dobil tableZoran Božič, 2015, polemika, diskusijski prispevek, komentar Opis: Polemika v zvezi s poimenovanjem knjižnice v Kamniku po pesniku Francetu Balantiču. Pisma bralcev v Sobotni prilogi Dela.
Ključne besede: slavistika, Filozofska fakulteta, domoljubje, biografije, poezija, knjižnica, NOB, Primorska, fašizem, France Balantič
Objavljeno v RUNG: 20.12.2017; Ogledov: 4412; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Še daleč do tretjega pasu : Zaradi zastarele železnice in vedno več tovornjakov se vožnja po avtocesti pogosto spreminja v nevarno avanturoDanijel Cek, Zoran Božič, 2017, polemika, diskusijski prispevek, komentar Opis: Članek o nujnosti načrtovanja in izgradnje šestpasovne avtoceste na relaciji Ljubljana - Razdrto. Na tem odseku je več prometa kot na avtocestah v sosednjih državah, ki že imajo večinoma še tretji vozni pas.
Ključne besede: Slovenija, avtocesta, Ljubljana-Razdrto, promet, načrtovanje, Primorska, prometne nesreče
Objavljeno v RUNG: 12.07.2017; Ogledov: 5458; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Podobe življenja v frazemih govora PlanineElena Kobal, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo prinaša jezikovno analizo govora vasi Planina ter narečni frazeološki slovarček. Govor spada v primorsko narečno skupino, in sicer v notranjsko narečje. V diplomskem delu sem govor analizirala na vseh jezikovnih ravninah; na glasoslovni, oblikoslovni, besedotvorni ter skladenjski. S pomočjo dialektološke metode avdio snemanja spontanega in vodenega pogovora z domačini sem opravila jezikovno analizo govora ter sestavila abecedno urejen narečni frazeološki slovarček. Slovarček obsega 164 geselskih člankov, od tega je 62 frazemov, ki jih v Slovarju slovenskih frazemov ni zapisanih. Glede sestave geselskih člankov sem se zgledovala po delu Janeza Kebra Slovar slovenskih frazemov, po delu Karin Marc Bratina Jezikovna podoba slovenske Istre ter po delu Karmen Kenda Jež Shranili smo jih v bančah. Za zbiranje narečnega frazeološkega gradiva sem pripravila sezname glede na posamezna pomenska polja, ki so mi bili v pomoč pri delu na terenu. Na podlagi njihove semantične analize sem frazeme razporedila v štiri pojmovna polja: materialno, socialno, duhovno in lokalnospecifično kulturo v frazeologiji planinskega govora.
Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, primorska narečna skupina, notranjsko narečje, govor vasi Planina, frazeološki narečni slovarček, Planina, pojmovno polje, materialna kultura, socialna kultura, duhovna kultura, lokalno
specifična kultura
Objavljeno v RUNG: 29.09.2016; Ogledov: 7293; Prenosov: 365
Celotno besedilo (1,46 MB) |
