1. Priložnosti znanstvenic za akademsko kariero na Univerzi v Ljubljani med obema svetovnima vojnamaŽeljko Oset, prispevek na konferenci brez natisa Opis: Po prevratu in ustanovitvi jugoslovanske države (Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev) je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani. Sprejeti so bili strogi habilitacijski pogoji, tako so osrčje nastajajoče akademske skupnosti predstavljali profesorji s habilitacijami avstrijskih univerz. Od ustanovitve univerze je bil študij dovoljen vsem kandidatom z opravljeno maturo, še celo več: ljubljanska univerza je kot svojo prvo doktorantko promovirala Ano Mayer Kansky, sicer tudi asistentko kemijskega inštituta. Mayer Kansky ni uspelo pridobiti habilitacije, je pa to uspelo štirim drugim znanstvenicam. Referat obravnava sistemske omejitve in ovire za znanstvenice na poti do habilitacije na ljubljanski univerzi v obdobju med obema svetovnima vojnama. Odgovarja tudi na vprašanje, ali – oziroma v kakšnem obsegu – je druga svetovna vojna prelomnica pri uveljavljanju znanstvenic v slovenski akademski sferi.
Ključne besede: Branislava Sušnik, Univerza v Ljubljani, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, "stekleni strop", samoupravljanje
Objavljeno v RUNG: 21.06.2021; Ogledov: 3320; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Slovenska akademija znanosti in umetnosti in prelomnice v njenem razvojuŽeljko Oset, prispevek na konferenci brez natisa Opis: 80 let je sorazmerno kratka doba za znanstveno institucijo v evropskem akademskem okolju. Kljub temu pa so bile v zgodovinskemu času od leta 1938 izvedene pomembne spremembe tako v akademskem, političnem, kulturnem kot vrednostnem sistemu. S preraščanjem Akademije iz tesno povezanega kroga slovenskih znanstvenikov in umetnikov ob ustanovitvi v veliko institucijo po drugi svetovni vojni se je poglobila notranja organiziranost, sočasno pa se je okrepila vloga vodstva, še posebej ob nastopu predsednika akad. Josipa Vidmarja.
Po drugi svetovni vojni so značilne pogoste spremembe zakonodaje, kar se odraža tudi v organizacijskih spremembah Akademije in njenih inštitutov. Na predavanju bodo predstavljene prelomnice v razvoju Akademije; to so: nova strateška usmeritev po drugi svetovni vojni (ustanovitev inštitutov) in prilagajanje na spremenjene akademske standarde, reforma velikih inštitutov, upravno-organizacijska reforma in uvedba enotnega raziskovalnega programa, organizacijske spremembe po letu 1990, raziskovanje lastne zgodovine in iz tega izhajajoča poprava krivic. Posebej pa bo obravnavano mednarodno sodelovanje Akademije, ki predstavlja eno izmed osnovnih poslanstev gremija slovenskih znanstvenic in znanstvenikov ter umetnic in umetnikov.
Ključne besede: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, znanost, umetnost, slovenska kultura, 20. stoletje
Objavljeno v RUNG: 07.11.2018; Ogledov: 4791; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
