1. The algorithms of abstraction: from constructivism to computer and post-gravity art : lecture at the RE:SOURCE 2023, 18th International Conference on the Histories of Media Art, Science and Technology, Venice, 16. 9. 2023Kristina Pranjić, 2023, prispevek na konferenci brez natisa Ključne besede: Medijska umetnost, računalniška umetnost, postgravitacijska umetnost, konstruktivizem, abstrakcija, Edvard Zajec, Avgust Černigoj, Dragan Živadinov
Objavljeno v RUNG: 20.09.2023; Ogledov: 653; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (677,45 KB) |
2. |
3. The emergence and establishment of Yugoslav dada : from Prague to Zagreb (1920-1922)Kristina Pranjić, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: The article focuses on the transnational aspect of Yugoslav Dadaism, which was already an integral part of its founding stage in Prague in 1920, when the main Yugoslav Dadaist, Dragan Aleksić, was a student there. Through an analysis of the already known (but rare) primary and secondary sources and a presentation of some newly found primary sources, the article presents the cooperation between Yugoslav and Czech artists and clarifies the circumstances of establishing this Yugoslav avant-garde movement. Furthermore, because Aleksić’s work was closely connected to Ljubomir Micić’s Zenitism and the activity of Branko Ve Poljanski in Prague, we compare their journals(Zenit, Dada-Jok, Dada Tank, Dada Jazz) and emphasize the points of conflict and competitiveness
among them, which was a constructive part for the further development of Yugoslav Dadaism. Thus,the article contributes to both the local and international positioning of the Yugoslav Dada in the context of the Central European avant-garde.
Ključne besede: Jugoslovanski dadaizem, Dragan Aleksić, jugoslovanska avantgarda, zenitzem, Branko Ve Poljanski, Ljubomir Micić
Objavljeno v RUNG: 11.10.2021; Ogledov: 1856; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. Arhiv v umetnostiAleš Vaupotič, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Beseda arhiv vedno bolj zaseda sam center pojmovnega aparata
sodobne humanistike.. Njen pomen se širi tudi na področju umetniške
produkcije. Arhiv je predmet izjavljanja tako na ravni oblike
kot tudi na ravni (zunajumetnostne) snovi, s katero se komunikacijski
artefakt, npr. umetnina, sooča. V nadaljevanju bodo predstavljene
nekatere izmed danes relevantnih arhivskih perspektiv
na dejanskost: »arheologija vednosti« kot teoretski model, primeri
novomedijskih del kot digitalnih arhivov, umetnostnozgodovinski
pogled na »estetiko arhiva« kot pojav 20. stoletja, pahljača sodobnih
rab koncepta arhiva v umetnosti ter rekonceptualizacija dejanskosti
sáme prek modela arhiva na mikro (pravzaprav nano) in
makro ravni. Pred obravnavo teorije alegorije Walterja Benjamina
v drugem delu razprave, ki je vez med teorijo arhiva in teorijo
tehničnih medijev, bosta predstavljena dva značilna primera rabe
izraza realizem na področju fotografije (Allan Sekula) in na področju
novih medijev (Lev Manovič), ki sta povezana z vprašanjem
reprezentacije in arhivskega zbiranja.
Ključne besede: sodobna umetnost, arhiv, arhivska umetnost, novi mediji, Walter Benjamin, Srečo Dragan
Objavljeno v RUNG: 12.04.2019; Ogledov: 3382; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Prostor, vržen iz tira : Pogovor s Srečom DraganomNarvika Bovcon, Aleš Vaupotič, Srečo Dragan, 2017, intervju Opis: Prostor, vržen iz tira, razstava Sreča Dragana, likovnega
umetnika, videasta, konceptualista in novomedijskega
umetnika, tudi energičnega univerzitetnega profesorja,
mentorja ter producenta in organizatorja odmevnih dogodkov
in sodelovanj, pokriva pet desetletij umetniškega delovanja
in ustvarjanja. V zasnove in izvedbe včasih tehnično
izjemno zahtevnih projektov so bili vpleteni mnogi sodelavci
in ustvarjalci. Do leta 1987 je Srečo Dragan umetniško
deloval v tandemu z Nušo Dragan. Razstava se v
naslovu navezuje na Draganovo retrospektivo v Moderni
galeriji v Ljubljani leta 2000 z naslovom Čas, vržen iz tira:
1968–2000, ki privzema del Hamletovega verza: »The time
is out of joint.« Takrat je razstavo pospremil programski
zapis: »Inštitucija tehno-modificiranega pogleda kot
primarnega okolja Draganovega medijskega ustvarjanja
je od vseh, ki smo to predstavitev pripravljali, zahtevala
spremembo klasične pregledne razstave v obliko kot-darazstave.
To je bil osnovni model-ideja, ki omogoča polje
za testne in problematične transferje za nove tehnologije,
tehno-znanosti in elektronske, še posebej pa kibernetične
umetnosti. / Trije interaktivni razstavni prostori-teritoriji,
ki jih zasedajo nematerialne strukture kot-da-umetniška
dela, predstavljajo aktivne točke komunikacije« (black.fri.
uni-lj.si/sdmg2001). Tako kot na prelomu tisočletja se tudi
letošnja retrospektiva vzpostavlja iz avtorskega urejevalnega
in reaktualizirajočega postopka. Dela niso preprosto
dana na ogled, ampak na novo aktivirana prek preteklih in
sodobnih kontekstov. Naslov namiguje, da se nekaj zanimivega
tokrat dogaja s prostorom. Pomembno vlogo igra pet
stopenj rekonceptualizacije projektov, označene so bile z
napisi na tleh galerije: konceptna tabla 1.0 vsebuje izvirni
koncept, rekonceptualizacija 2.0 je instalacija-dokument
dela kot novo avtorsko delo, tabla 3.0 rekonceptualizira kot
modul za razstavljanje zgodovinsko kontekstualiziranih
projektov na skupinskih razstavah, 4.0 konceptualizira
robotsko vodenje obiskovalca po razstavi in končna faza
5.0 – to je živa podatkovna baza komentarjev obiskovalcev
Draganovih razstav ter udeležencev v njegovih projektih.
Ključne besede: Srečo Dragan, "Prostor, vržen iz tira", novomedijska umetnost, intervju z umetnikom
Objavljeno v RUNG: 30.08.2017; Ogledov: 4206; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
