1. "Materni jezik ni nujno jezik matere" : sodelovanje v oddaji Radiosfera, Prvi program Radia Slovenija, 21. 2. 2024Maja Melinc Mlekuž, 2024, radijski ali tv dogodek Opis: Leta 1999 je Unesco 21. februar dan razglasil za mednarodni dan maternih jezikov, ki letos poteka pod geslom “Večjezično izobraževanje je steber medgeneracijskega učenja”. V tokratni Radiosferi smo zato pri dr. Maji Melinc Mlekuž, raziskovalki na Centru za kognitivne znanosti jezika in predavateljici na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, preverili, ali lahko materinščino pozabimo in ali lahko naenkrat osvojimo dve.
Ključne besede: prvi jezik, drugi jezik, večjezičnost
Objavljeno v RUNG: 18.07.2024; Ogledov: 1635; Prenosov: 5
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. Alojz Gradnik e le terre di confineAna Toroš, 2021, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: V pričujočem priskevku bomo osvetlili pot Alojza Gradnika (1882–1967), pesnika in prevajalca na stičišču jezikov in kultur. Alojz Gradnik se je rodil v Goriških Brdih, ki so danes od Gorice ločena z državno mejo med Slovenijo in Italijo. V času Gradnikove mladosti je bilo to območje pod Avstro-Ogrskim okvirom. Gradnik je tako končal nemško gimnazijo v Gorici in študij prava na Dunaju. Njegov izobraževalni proces je potekal v nemščini. Druače je bilo v njegovem intimnem, domačem okolju. Gradnik se je rodil v narodnostno mešani družini, materi Furlanki in očetu Slovencu. Ker sorodnikov po očetovi strani ni poznal, je bil zelo navezan na furlanske sorodnike. Posledično se je že v otroških letih naučil furlanščine. Posebej močne vezi so se spletle med njim in njegovo sestrično po materini strani, Mario Samer, živečo v Trstu. S slednjo si je Gradnik intenzivno dopisoval v 30. letih prejšnjega stoletja, v času njegovega bivanja v Zagrebu, kjer je deloval kot eden od vrhovnih sodnikov tedanje Jugoslavije. Maria Samer mu je med drugim pomagala pri zbiranju gradiva za njegovo prevajalsko delo in prevajala njegove pesmi v italijanščino. Gradnik je namreč začel že kot študent, v letih pred razpadom Avstro-Ogrske, razmišljati o svoji medkulturni poziciji, med slovanskim in romanskim svetom, o njegovi dvojni kulturni dediščini. Posebej ga je navidhnil roman Heinricha Manna (1871–1950) Zwishen den Rassen (1907), ki govori o razpetosti glavne junakinje med romanskim in germanskim svetom. Na tej osnovi je nastal njegov sonet Vprašanje, vključen v njegovo zbirko De profundis (1926), v kateri se sprašuje o njegovi vmesni poziciji med slovanskim in romanskim svetom. Gradnik, kot obmejni človek, je želel stkati vezi med jeziki in kulturami, tako da je vse do jeseni njegovega življenja, poleg naporne službe sodnika, bogatega pesniškega opusa, prevajal številna dela in svetovne literarne zakladnice. V okviru obmejnosti gre omeniti njegovo antologijo Italijanske lirike (1940), pa tudi njegove prevode iz furlanske poezije. Kot človek na stičišču jezikov in kultur je našel mesto tako v slovenski kot v furlanski in italijanski literarni zgodovini in bil preveden v italijanščino in furlanščino. Gradnik je bil globoko zakoreninjen v njegov rodni, obmejni prostor, kar je pesniško izrazil v verzih iz pesmi Pojoča kri (1944). Sklenemo lahko z ugotovitvijo Otona Župančiča, pesnika slovenske moderne, Gradnikovega sodobnika, da je ključ do razumevanja posebnosti Gradnikove poezije ravno v njegovi medkulturni poziciji.
Ključne besede: Aljz Gradnik, večkulturnost, večjezičnost
Objavljeno v RUNG: 29.11.2021; Ogledov: 2770; Prenosov: 107
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Razvoj slovničnih in kognitivnih zmožnosti večjezičnih otrok v primerjavi z enojezičnimi : magistrsko deloFranc Vaupotič, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na primerjavo med enojezičnimi in dvojezičnimi otroki, ne da bi se ozirali na njihovo jezikovno zmožnost in delovni spomin. Predstavljam rezultate eksperimentalne študije, ki obsega dve vrsti testov. Glavni cilj raziskave je odgovoriti na vprašanje, ali obstaja povezava med jezikovnim razvojem in delovnim spominom ter ovrednotiti vlogo dvojezičnosti v tem kontekstu. Zanima me, ali obstaja razlika v slovničnih in kognitivnih sposobnostih med enojezičnimi govorci slovenskega in zgodnje slovensko-italijanskega dvojezičnega jezika. V eksperimentu so sodelovali otroci, stari 10, 12 in 14 let. V tem delu sem sledil modelu preučevanja dvojezičnega razvoja otrok, uporabljenega v štirih študijah: Bialystok in drugi (2010), ki primerjajo besedišče večjezičnih govorcev z enojezičnimi; Stateva in drugi (2021), ki preiskujejo vpliv dvojezičnosti na pragmatične sposobnosti; Antonio in Katzos (2017), ki raziskujeta potencialni vpliv večjezičnosti na razumevanje posledic ter Stepanov in drugi (2020), ki proučujejo vpliv dvojezičnosti na delovni spomin. Rezultati dela kljub nekaterim dvomom kažejo številne prednosti večjezičnosti.
Ključne besede: večjezičnost, enojezičnost, usvajanje jezika, pragmatika
Objavljeno v RUNG: 19.10.2021; Ogledov: 4535; Prenosov: 118
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Slovenska literatura iz Italije v medkulturnem kontekstu : primer GoriceAna Toroš, 2021, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Prispevek uvodoma poda zgoščeni prikaz slovenske literature na območju današnje dežele Furlanije Julijske krajine v Italiji. Pregled zajame vsa tri večja žarišča slovenske literarne ustvarjalnosti v Italiji, na Tržaškem, Goriškem in Videmskem – Rezija in Beneška Slovenija, ter osvetli bistvene razlike na ravni vseh treh literarnih (mikro) sistemov. Osrednji del prispevka se osredotoča na slovensko literaturo na Goriškem kot literaturo v izrazito medkulturnem kontekstu. V ta namen bomo vzeli pod drobnogled nekatera literarna dela, ki se prostorsko umeščajo v mesto Gorica in ki so napisana v štirih različnih jezikih, v slovenskem, italijanskem, furlanskem in nemškem jeziku. Opazovali bomo, kateri prostori Gorice (trgi, ulice itd.) se pojavljajo v slovenski literaturi in s katerimi zgodovinskimi dogodki se povezujejo. Obenem nas bo zanimalo, kateri predeli Gorice se pojavljajo v delih avtorjev, pišočih v drugih jezikih, in ali prihaja do prostorskih stičišč med njimi. Prav tako nas bo zanimalo, ali slovenska in druge literature reflektirajo prisotnost drugih kultur v mestu. V sklepnem delu bomo opozorili na sobivanje literarnih spomenikov različnih kultur v samem mestnem središču.
Ključne besede: Gorica, manjšinska literatura, medkulturnost, večjezičnost, Travnik
Objavljeno v RUNG: 14.05.2021; Ogledov: 4254; Prenosov: 61
Povezava na celotno besedilo |
8. |
9. OD PREPUSTNIH MEJA V REGIJI ALPE-JADRAN DO VIZIJE VEČPLASTNE EVROPEGiustina Selvelli, 2020, polemika, diskusijski prispevek, komentar Opis: Sto let po koncu prve svetovne vojne in po tem, ko so bile večplastne identitete, večjezičnost in kulturna hibridnost s trdo roko izkoreninjene s tega območja, si še nismo prišli povsem na jasno o nacionalnih ambicijah in etičnih omejitvah naše „jedrske“ družbe ter z njimi povezani potrebi po kritičnem vrednotenju naše vojskovanja polne zgodovine, ki nam je danes še ni uspelo pozabiti.
Ključne besede: Alpe-Jadran Mirovni Manifest, Meja Gorice/Nove Gorice, Večjezičnost, Kulturna Raznolikost
Objavljeno v RUNG: 19.06.2020; Ogledov: 4123; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
