Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Osnove kletarjenja s poudarkom na sadnih vinih : predavanje na usposabljanju Izobraževanje o osnovah kletarjenja s poudarkom na pridelavi sadnih vin, Vipava, Center za raziskave vina, 29. marec 2024
Marko Lesica, 2024, druga izvedena dela

Opis: Strokovno usposabljanje partnerjev pilotnega projekta EIP DRES - Testiranje uporabe drenovih jagod pri proizvodnji sadnih vin in partnerjev pilotnega projekta EIP PA-HAS - Pilotna alkoholna pijača z uporabo haskap jagod. Usposabljanje je s področja osnov kletarjenja, s poudarkom na pridelavi sadnih vin.
Ključne besede: interaktivno učno gradivo, pridelava vina, posamezne faze pridelave, sveže belo vino
Objavljeno v RUNG: 08.08.2024; Ogledov: 582; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Pregled pridelave grozdja in vina žlahtne vinske trte (Vitis vinifera l.) 'pinela' in 'zelen' v Vipavski dolini : diplomsko delo
Veronika Kos, 2024, diplomsko delo

Opis: V tej diplomski nalogi smo s pomočjo anketiranja pridelovalcev pregledali, na kakšen način se prideluje grozdje in vino pri sortah Vitis Vinifera L. 'Zelen' in 'Pinela' v zgornji Vipavski dolini. Pomembno je, da razumemo, da ti dve sorti rasteta na flišni podlagi in pod submediteranskim podnebjem. Ampelografski opis nam razloži, kako ti dve sorti ločimo od ostalih. V nadaljevanju smo s pomočjo anketiranja pridelovalcev teh dveh sort dobili vpogled v način pridelave grozdja, tipe rezi, uporabo ukrepa razlistanja in ugotovili, da je večina vinogradov obrnjenih na vzhod ali zahod. V povprečju dosega mošt/grozdje sorte 'Zelen' višji pH kot sorta 'Pinela', kar tudi vzporedno pojasni, da ima 'Zelen' nižje kisline. Količina pridelanega grozdja se vsako leto povečuje, v grafu lahko vidimo enakomerno rast pri sorti 'Zelen', nekoliko manj enakomerno pa pri sorti 'Pinela', kar je posledica zunanjih dejavnikov. Iz ankete je razvidno, da se tako pri maceraciji kot tudi pri skladiščenju največkrat uporabljajo posode iz nerjavečega jekla, nekateri pa uporabljajo tudi lesene sode.
Ključne besede: diplomske naloge, pinela, zelen, Vipavska dolina, pridelava, vino, grozdje
Objavljeno v RUNG: 21.03.2024; Ogledov: 1464; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (990,51 KB)

3.
Opportunities for Rose Wine in Serbia
Vukašin Stanković, 2024, raz. nal. na višji ali visoki šoli

Ključne besede: roze, vino, preference potrošnikov, nakupno vedenje, Srbija
Objavljeno v RUNG: 05.02.2024; Ogledov: 1547; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Fenolni potencial izbranih vin s podaljšano maceracijo sorte "Rebula"
Dejan Bavčar, Yelyzaveta Popova, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo analizirali 30 vzorcev vin sorte grozdja Vitis vinifera L. cv. 'Rebula' iz Vipavske doline in Goriških brd. Vina smo kupili na trgu, in sicer v specializiranih lokalnih prodajalnah vina, spletnih prodajalnah ali pri vinarjih. Osemindvajset (28) vzorcev vina je bilo pridelanih s postopkom podaljšane maceracije drozge grozdja. Dve vini pridelanih brez maceracije, smo dodali v nabor vzorcev zaradi primerjave fizikalno-kemijskih parametrov z ostalimi vzorci. V vinskih vzorcih smo izmerili naslednje standardne fizikalno-kemijske parametre: skupni in prosti žveplov dioksid, skupne titrabilne kisline, pH, hlapne kisline z destilacijsko metodo, izbrane organske kisline, sladkorje (glukozo + fruktozo), etanol in barvo vina s spektofotometrom - absorbanco pri 420 nm (A420) in barvne parametre v CIE Lab sistemu. Izmerili smo tudi skupne polifenole po spektrofotometrijski metodi Folin-Ciocalteu in izbrane posamezne polifenole (hidroksibenzojske kisline, nezaestrene hidroksicimetne kisline, procianidine) s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti, sklopljeno z UV detetktorjem (HPLC-UV). Želeli smo določiti polifenolni potencial vin sorte 'Rebula', pridelanih s postopkom podaljšane maceracije drozge grozdja in nato določiti morebiten vpliv časa maceracije na količino polifenolov v vinu. Kemijske analize so pokazale veliko variabilnost v količini skupnih polifenolov, ki pa jih nismo uspeli povezati s časom maceracije. Pomanjkljivi podatki o času in drugih pogojih maceracije drozge grozdja nam tega niso dopuščali. Podatki nakazujejo trend večjih koncentracij skupnih polifenolov vina pri vinih, pridelanih s postopkom podaljšane maceracije drozge grozdja. V določenih vinih smo izmerili tudi preko 1000 mg/L (kot galna kislina) skupnih polifenolov. Med posameznimi polifenoli je bilo v vinih največ galne kisline (tudi do 90 mg/L), procianidina B1 (do 52 mg/L) in katehina (do 18 mg/L). Instrumentalno določena barva filtriranega vina (A420 in parametri CIE Lab) je povezana s količino skupnih polifenolov po metodi Folin-Ciocalteu. Parametri barve dolgo maceriranih vin se močno razlikujejo od vin brez maceracije oziroma od vin, pridelanih s krajšim časom maceracije, zato gre za dobre 'markerje' tovrstnih vin. Opazili smo, da kombinacija običajnega parametra barve belih vin A420 nm s parametri CIE Lab sistema omogoča podrobnejšo analizo barve vina.
Ključne besede: Vitis vinifera L. cv. ‘Rebula’, belo grozdje, belo vino, postopek maceracije, polifenoli
Objavljeno v RUNG: 06.07.2023; Ogledov: 2356; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

5.
KEMIJSKA IN SENZORIČNA ANALIZA TIPIČNIH AROMATIČNIH LASTNOSTI VIN SORTE 'MODRA FRANKINJA'
Urban Hlade, 2023, diplomsko delo

Opis: 'Modra frankinja' (Vitis vinifera L.) je tradicionalna slovenska sorta grozdja, a kljub temu Slovenci o njej nismo dovolj seznanjeni. Tudi ko gledamo širši vinski svet, opazimo, da o tej sorti in njenih značilnostih vemo zelo malo. Po naših podatkih aromatične tipičnosti vin sorte 'Modra frankinja' še niso bile raziskane. Diplomsko delo je prva tovrstna raziskava te sorte. V delu smo želeli raziskati aromatične lastnosti vin te sorte s pomočjo neformalne senzorične analize. Na ta način smo povzeli katere senzorične note so na splošno izrazite pri obravnavani sorti vina. V nadaljevanju smo s kemijsko analizo aromatičnih spojin vzorcev vina to še kemijsko ovrednotili. Pri kemijski analizi smo se osredotočili na štiri skupine spojin, ki po našem mnenju krojijo tipičnost arom vin sorte 'Modra frankinja'. To so: monoterpeni, estri, norizoprenoidi in C6-alkoholi. Rezultati kažejo, da so prav predstavniki skupine terpenov tisti, ki se pojavljajo v največjih koncentracijah v obravnavanih vinih in pomembno krojijo aromatični profil vin 'Modra frankinja'. C13-norizoprenoidi so bili prisotni v večjih koncentracijah pri vzorcih sortnega vina 'Modra frankinja', kot pri vinih 'Modri pinot' ali vinih bordojskih sort. A še vedno vsebnosti C13-norizoprenoidi ostajajo precej manjše od zaznavnih senzoričnih pragov teh spojin.
Ključne besede: Vino, vitis vinifera L. 'Modra frankinja', kemijska analiza, estri, terpeni, norisoprenoidi, C6-alkoholi, plinski kromatograf, GC-MS.
Objavljeno v RUNG: 04.07.2023; Ogledov: 2033; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

6.
7.
Validacija HPLC metode za določanje organskih kislin in sladkorjev v vinu
Kristjan Mesar, 2022, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu smo obravnavali proces validacije dveh analiznih metod za določanje kakovosti vina. In sicer smo določali organske kisline kot so vinska kislina, jabolčna kislina, mlečna kislina, citronska kislina, ocetna kislina, in monosaharide glukozo in fruktozo. Analiza teh parametrov je pomembna pri nadzoru procesa pridelave vina kot tudi spremljanju kakovosti vina. V diplomski nalogi smo pregledali glavne metode za določanje kislin in sladkorjev v grozdju in vinu, v samem poskusu pa smo uporabili kromatografsko tehniko na osnovi tekočinske kromatografijo visoke ločljivosti v kombinaciji z detekcijo v ultravijoličnem (UV) za organske kisline in z detekcijo lomnega količnika (RID) za monosaharidne sladkorje. HPLC-UV/RID sistem omogoča enostavno pripravo vzorca na analizo (samo filtracija, mogoče redčitev, če je potrebna), hitro analizo in omogoča zadovoljive meje detekcije za potrebe določevanja omenjenih parametrov. Obe metodi smo opisali z različnimi parametri, kot je ponovljivost, linearnost, izkoristek v štirih različnih matriksih (dve beli vini, eno rdeče in eno jabolčno vino – cider), meja detekcije in meja kvantifikacije. Rezultate kvantifikacije skupnih sladkorjev in organskih kislin v vzorcih vin smo primerjali z rezultati akreditiranega laboratorija kjer je bilo to mogoče in ugotovili, da kvantifikacija z metodo standardnega dodatka omogoča primerljive rezultate z akreditiranim laboratorijem, predvsem za parameter skupni fermentirani sladkorji (glukoza in fruktoza). Vsebnost skupnih kislin določenih kromatografsko je bila nekoliko manjša od parametra skupne titrabilne kisline, kar je najverjetneje posledica manjšega števila posameznih kislin, ki smo jih vključili v ta parameter, pa tudi drugačne metode določanja kislin.
Ključne besede: vino, cider, HPLC, UV, RID, organske kisline, sladkorji, validacija
Objavljeno v RUNG: 02.08.2022; Ogledov: 2602; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
e-Klet
Guillaume Antalick, Marko Lesica, Melita Sternad Lemut, Lorena Butinar, Erika Jež, Branka Mozetič Vodopivec, 2020, drugo učno gradivo

Ključne besede: interaktivno učno gradivo, pridelava vina, posamezne faze pridelave, sveže belo vino
Objavljeno v RUNG: 23.02.2021; Ogledov: 2924; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
VPLIV KOVINSKIH IONOV NA IZGUBO SADNE AROMATIKE MLADIH BELIH VIN
Matic Ferjančič, 2020, diplomsko delo

Opis: Zaradi dejstva, da se kar nekaj slovenskih svežih belih vin že v kratkem obdobju po trgatvi sooča s posledicami netipičnega staranja (ATA), ki se kaže predvsem v hitri izgubi intenzivne sadne aromatike, smo se odločili, da bomo v diplomskem delu raziskali vzroke, ki pripeljejo do tega vedno bolj perečega problema. Ob preučevanju literature, povezane s to tematiko, smo naleteli na podatke, da bi lahko bila izguba intenzivne sadne aromatike (hidroliza estrov) povezana s povečanimi vsebnostmi kovinskih ionov v vinih. Poleg tega smo zasledili tudi raziskave, v katerih raziskovalci dokazujejo, da večja vsebnost antioksidantov v vinih pomaga zaščititi sadne estre. Da bi te informacije preverili, smo se odločili narediti poskus, v katerem smo v različnih obravnavanjih v vino sorte Sauvignon dodali realne količine kovinskih ionov in antioksidantov. Tako pripravljene vzorce smo nato pospešeno starali 50 dni pri 30 °C. Po koncu staranja smo estre iz vzorcev ekstrahirali z dietil etrom in te ekstrakte analizirali z uporabo plinskega kromatografa s plamenskim ionizacijskim detektorjem (GC-FID). Ugotovili smo, da kovinski ioni vplivajo na zmanjšanje količine estrov v izbranem vinu. Ravno tako smo ugotovili, da večja vsebnost antioksidantov v vinu, ki vsebuje več kovinskih ionov, pomaga zmanjšati hidrolizo estrov. Tekom izvedbe poskusa smo se soočili s kar nekaj ovirami in tako spoznali, da za pospešeno staranje vzorcev za analizo estrov ni primeren vsak material posodic. Pri stekleničkah smo opazili, da je med uporabo novega in opranega rabljenega stekla po 50-dnevnem staranju velika razlika v vsebnosti estrov v vzorcih. Možno je, da se med staranjem iz natrijevega borosilikatnega stekla v vino ekstrahirajo kovinski ioni, ki na tak način kontaminirajo vzorce. Pri polipropilenski (PP) embalaži pa smo opazili, da se med staranjem količina estrov v vzorcih zmanjša bolj kot v opranem rabljenem steklu. Vzrok za to je najverjetneje v adsorpciji estrov na stene PP posode.
Ključne besede: vino, estri, kovinski ioni, antioksidanti, ATA, plinski kromatograf s plamenskim ionizacijskim detektorjem, GC-FID, izguba sadne aromatike, vpliv materiala embalaže na hidrolizo estrov
Objavljeno v RUNG: 29.07.2020; Ogledov: 5047; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh