1. |
2. Vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina Modri pinotMargareta Lavrenčič, 2019, diplomsko delo Opis: Maceracija grozdja je ključna tehnološka faza pri pridelavi rdečih vin. Na podlagi znanja, tehnologije in izkušenj ima ta tehnološki postopek velik vpliv na končno kakovost vina. V diplomski nalogi smo preučevali vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina modri pinot. Na podlagi različnih analiz smo določali: prosto žveplo, alkohol, skupne kisline, intenziteto in ton barve, skupne antociane, skupne fenole ter izvedli senzorično analizo. Rezultati našega poskusa kažejo, da maceracija celega grozdja daje vino z manjšo vsebnostjo skupnih kislin v primerjavi s klasično maceracijo. Manjša vsebnost skupnih kislin v vinu pri maceraciji s pecljevino se izraţa tudi z značilno višjim pH-jem vina. Vino maceracije s pecljevino je večji porabnik žvepla, vsebuje bistveno več skupnih fenolov in posledično imamo tudi večjo intenziteto barve, ki pa se pri vinu modri pinot izraža v večji rumeno-rjavih tonov barve. Senzorična analiza je potrdila kemijske analize barve, pokazala, da maceracija celega grozdja v osnovi daje nekoliko manj sadna vina, vendar s poudarjeno noto temnega sadja, zelenih not in začimb. Vino maceracije celega grozdja je bilo boljše sprejeto, saj je imelo prijetnejšo kislino in je bilo taninsko bolj uglajeno.
Ključne besede: Vino, Vitis vinifera L. 'Modri pinot', maceracija, peceljevina, kemijski parametri vina, senzorične lastnosti vina
Objavljeno v RUNG: 26.07.2019; Ogledov: 8603; Prenosov: 230
 Celotno besedilo (1,09 MB) |
3. Isolation and selection wild yeasts for winemakingNatalia Mikhaylina, 2017, diplomsko delo Opis: The aim of this study was to explore the diversity of fermentative yeast species in a non-vineyard and vineyard environment, and exploit their oenological potential. For this purpose we collected plant and soil material in the vineyard (located in Črniče in Vipava Valley) planted with Vitis vinifera L. and in the forest (forest in Vipava Old Castle), and by using a selective medium with high ethanol and sugar content we managed to obtain 35 isolates. By sequencing the D1/D2 domain of the 26S rDNA we identified nine different yeast species. The oenological potential of identified yeasts was further investigated by employing a series of tests, such as growth at low pH values, tolerance to ethanol and sulfur, and H2S production ability. Based on the results of these tests we selected four different yeast species for the microvinification of Vitis vinifera L. cv. ‘Pinot Noir’ grape juice. A commercial strain Saccharomyces cerevisiae Lalvin D47 was also included as a control in the fermentation experiment. Fermentation monitoring was done by measuring daily weight loss and microbiological analysis in the middle of fermentation. For the final wines, sugars were determined and sensorial evaluation performed. Among four tested yeasts, S. paradoxus IVV 32 and Torulaspora delbrueckii IVV 36 appeared to be the most promising for winemaking, but further studies should be carried out.
Ključne besede: wine, Vitis vinifera L. cv. ‘Pinot Noir’, biodiversity, yeasts, fermentation
Objavljeno v RUNG: 10.07.2017; Ogledov: 7071; Prenosov: 290
Celotno besedilo (2,57 MB) |
