1. Stifling Intimacies: Middle-Class Marriage in the Short Stories of Four Central European Women Writers at the Turn of the Twentieth CenturyKatja Mihurko Poniž, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: The chapter investigates how four Central-European women writers (Zofka Kveder, Grete Meisel-Hess, Adela Milčinović and Růžena Svobodová) through formal features (the narrator, the focalisor, the depiction of spaces, devices of poetical language, combining aestheticism and social critique, symbolism and realism) display the middle-class marriage as a social institution that can be suffocating for women, especially if they are not able or not willing to perform the role of the mother. The article also shows that selected Central-European women writers were all rooted in the Catholic ideology and consequently problematize the role of a woman within it. The selected short stories have many common traits, so the interpretation of the writings of Central-European women writers of the fin de siècle proves to be more productive when applying a transnational perspective in the research.
Poglavje raziskuje, kako štiri srednjeevropske pisateljice (Zofka Kveder, Grete Meisel-Hess, Adela Milčinović in Růžena Svobodová) skozi formalne značilnosti (pripovedovalec, fokalizator, upodabljanje prostorov, sredstva poetičnega jezika, kombinacija estetike in družbene kritike, simbolizma in realizma) prikazujejo meščanski zakon kot socialno institucijo, ki je lahko za ženske dušeča, zlasti če ne morejo ali ne želijo opravljati vloge matere. Članek tudi pokaže, da so bile izbrane srednjeevropske pisateljice vse zasidrane v katoliški ideologiji in posledično problematizirajo vlogo ženske v njej. Izbrane kratke zgodbe imajo veliko skupnih značilnosti, zato se interpretacija pisanja srednjeevropskih pisateljic fin de siècla izkaže za produktivnejšo, če pri raziskovanju uporabimo transnacionalno perspektivo.
Ključne besede: intimacy, spatiality, Zofka Kveder, Grete Meisel-Hess, Adela Milčinović and Růžena Svobodová, women writers
Objavljeno v RUNG: 12.01.2023; Ogledov: 740; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (771,37 KB) |
2. Zofka Kveder : Slavic cultural and feminist icon of the early 20th centuryKatja Mihurko Poniž, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: Zofka Kveder, slovenska književnost, Martha Tausk, Zdenka Haskova, Avgust Cesarec, Elvira Dolinar, Zdenka Marković, Julka Chlapec-Đorđević, Minka Govekar, Vladimir Jelovšek, Josef Svetopluk Machar
Objavljeno v RUNG: 12.04.2021; Ogledov: 1623; Prenosov: 55
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. |
5. Zofka Kveder as a Cultural TransmitterKatja Mihurko Poniž, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: The article presents the forms and ways in which the cultural transmission of Zofka Kveder took place. It explains in which cultural spaces she worked and how she established personal contacts with artists. Zofka Kveder worked in a multidirectional way, as she promoted Slovene culture in the new cultural environments she moved into, and acquainted the Slovene cultural space with the achievements of foreign artists. She was also a mediator of ideas: feminism, Yugoslavism, and ideas about coexistence and mutual respect between different cultures. Zofka Kveder's translation oeuvre is very rich and almost unexplored so far, which opens up possibilities for new research.
Ključne besede: Zofka Kveder, cultural transmission, feminism, cultural transfer, multiculturalism
Objavljeno v RUNG: 22.12.2020; Ogledov: 1792; Prenosov: 67
Povezava na celotno besedilo |
6. Vezi Zofke Kveder s srbskim kulturnim prostorom / Veze Zofke Kveder sa srpskim kulturnim prostoromKatja Mihurko Poniž, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: V članku so predstavljene različne oblike kulturnih stikov Zofke Kveder s srbskimi intelektualci in intelektualkami. V prvem delu članka so raziskane objave njenih literarnih besedil v srbskem prostoru ter kritiški odzivi nanje. V drugem delu članka, izhajajoč iz korespondence Zofke Kveder, rekonstruiramo njen odnos s srbskim socialistom Dimitrijem Tucovićem, ki jo je navdušil za potovanje v Srbijo, kamor se je odpravila tik pred prvo svetovno vojno. To potovanje je v nadaljevanju članka natančno opisano. Pozornost je usmerjena tudi na avtoričina dela, predvsem like Srbov in Srbkinj, ki se pojavljajo že v njenih zgodnjih literarnih besedilih. V romanu Hanka je v liku Kazimirja Staszyńskega upodobila moškega, ki ima veliko lastnosti Dimitrija Tucovića. Kot žena kraljevskega namestnika za Hrvaško in Slavonijo je Beograd po vojni večkrat obiskala in navezala številne stike, ki jih v nadaljevanju članka predstavljamo skozi pisateljičino korespondenco. Večina pisem, napisanih srbskim prijateljicam, je danes izgubljenih, a iz tistih, ki so ohranjena, si lahko ustvarimo podobo pisemskega omrežja Zofke Kveder na Balkanu in tudi razberemo, da so bile na srbskem prostoru z njo povezane predvsem avtorice in feministke. Sledijo še odzivi na delo in lik Zofke Kveder po njeni smrti – tako v nekrologih kot v literarnovednih študijah, ki so ji bile posvečene. Njeno delo je bilo sprejeto kot pomemben del južnoslovanske kulture in literature.
Ključne besede: Zofka Kveder, srbsko-slovenski literarni stiki, Dimitrije Tucović, Milica Đurić Topalović, Julka Chlapec Djordjević, Jelena J. Dimitrijević
Objavljeno v RUNG: 27.01.2020; Ogledov: 2593; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. |
9. |
10. |
