Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Prispevek zunanjih in notranjih virov ogljičnih delcev v različnih tipih stanovanjskih stavb : magistrsko delo
Klemen Levičnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Ogljični delci (del PM2,5) pomembno vplivajo na kakovost zraka. Sestavljeni so iz dveh frakcij, črnega ogljika (BC) in organskih delcev in so v večji meri posledica človeških aktivnosti, saj nastajajo pri nepopolnem zgorevanju ogljičnih goriv. Glede na optične lastnosti ločimo črni ogljik (BC), ki najbolj efektivno absorbira svetlobo preko celotnega spektra, in rjavi ogljik (BrC), ki absorbira v UV in modrem delu spektra. Kakovost zraka v notranjih prostorih zavisi od infiltracije delcev iz zunanjega zraka in notranjih virov. V kurilnih sezonah med leti 2021 in 2023 smo na jugovzhodnem delu Ljubljanske kotline merili koncentracije BC v zunanjem in notranjem zraku v treh različnih stanovanjskih stavbah (Novogradnja – NG, Kmečka hiša – KH, Povprečna hiša – SV) in na podlagi optičnih lastnosti določili delež BC iz prometa (%BCFF) in zgorevanja lesa (%BCWB). Preko sočasnih meritev CO2 smo ocenili tesnost stavbnega ovoja. Ugotovili smo, da kurjenje lesa v hladnejših mesecih pomembno vpliva na kakovost zunanjega zraka. Največjo tesnost stavbnega ovoja smo pričakovali pri NG, kjer sklepamo, da onesnažila v stavbo prihajajo preko rekuperacijskega sistema. Kljub temu smo v NG zabeležili najnižje povprečne urne koncentracije BC v notranjem zraku (1 µg/m3, 40 % BC glede na koncentracije v zunanjem zraku). Največjo tesnost stavbnega ovoja smo izmerili pri SV, kjer smo v prvem obdobju zabeležili 1 µg/m3 BC (60 % glede na zunanji zrak) in 1,7 µg/m3 (20 %) v drugem obdobju. Najvišje koncentracije BC smo izmerili v kmečki hiši (4 µg/m3 - 10 % in 2,8 µg/m3 - 60 %), kjer so višje koncentracije posledica slabe tesnosti stavbnega ovoja in prisotnosti intenzivnih notranjih virov delcev. Za vzdrževanje kakovosti zraka v stavbah odsvetujemo uporabo zastarelih kurilnih naprav, priporočeno pa je zračenje okoli poldneva, ko so zunanje koncentracije najnižje. Pri starejših stavbah je smiselna zamenjava dotrajanih oken in vrat, kar bi zmanjšalo potrebo po ogrevanju, pri novogradnjah z rekuperacijskim sistemom pa je smiselno poskrbeti za ustrezno filtriranje zunanjega zraka.
Ključne besede: ogljični aerosoli, črni ogljik, stanovanjske stavbe, viri onesnaženja, zrakotesnost, magistrske naloge
Objavljeno v RUNG: 09.02.2024; Ogledov: 989; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

2.
Določanje virov onesnaženja zraka : kako iz ene žlice mineštre določimo recept
2021, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: onesnaževanje zraka, viri onesnaževanja, kakovost zraka, aerosoli
Objavljeno v RUNG: 16.04.2021; Ogledov: 2345; Prenosov: 58
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Ognjemetom se ni treba odpovedati
Samo Stanič, 2018, intervju

Opis: Pozimi je zaradi kurilne sezone in vremenskih razmer v zraku več škodljivih trdnih delcev kot ponavadi. V zadnjem času se precej govori o tem, da se razmere ob koncu leta še poslabšajo zaradi številnih ognjemetov. O onesnaženju in ognjemetih smo povprašali prof. dr. Sama Staniča, vodjo Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici.
Ključne besede: aerosoli, ognjemeti, onesnaževanje ozračja
Objavljeno v RUNG: 07.03.2018; Ogledov: 3564; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
VPLIV ATMOSFERSKIH AEROSOLOV NA FIZIOLOŠKI IN VNETNI ODZIV MAKROFAGOV
Tina Čujec, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv aerosoliziranih delcev na fiziološki in vnetni odziv makrofagov J774.2. Makrofage smo v prvem delu izpostavili suspenziji filtra z delci črnega ogljika, v drugem delu pa smo postopek izpostavitve ponovili s suspenzijo filtrov, na katere so bili vzorčeni delci iz zunanjega zraka. V obeh primerih smo celice izpostavili različnim koncentracijam suspenzij in analizirali njihov vpliv po 24- urni ali 48- urni inkubaciji. Celično viabilnost smo določili z reagentom PrestoBlue, gensko stabilnost smo ugotavljali z imunofluorescenčno metodo (anti-fosfo-histon H2A.X), oksidativni stres pa smo kvantificirali z barvilom karboksi-H2DCFDA. Vnetni odziv izpostavljenih celic smo opazovali s testom fagocitoze in določanjem citokina TNFα (test ELISA). Rezultati so pokazali, da suspenzija črnega ogljika vpliva na celično živost makrofagov v odvisnosti od koncentracije dodane suspenzije. Dokazali smo povečan nastanek prostih kisikovih radikalov (ROS), znižano gensko stabilnost, ter povečan imunski odziv izpostavljenih celic. Delci črnega ogljika so bistveno povečali obseg fagocitoze in izločanje vnetnega citokina TNFα pri izpostavljenih makrofagih. Pri vseh testih se je odziv večal z višjimi koncentracijami suspenzije črnega ogljika. Rezultati analiz s suspenzijo realnih vzorcev so pokazali, da je vnetni imunski odziv eden prvih odgovorov makrofagov na izpostavljenost okoljskim aerosolom. Opazili smo tudi večje število poškodb DNA izpostavljenih makrofagov, medtem ko je bila viabilnost teh celic še neprizadeta. Na osnovi rezultatov magistrske naloge smo zaključili, da okoljski aerosoli sprožijo vnetni odziv izpostavljenih makrofagov, negativno pa vplivajo tudi na njihovo gensko stabilnost, viabilnost in nastanek ROS. Predvidevamo, da je izraženost učinkov odvisna tudi od koncentracije in sestave okoljskih aerosolov.
Ključne besede: Makrofagi, črni ogljik, okoljski aerosoli, vnetni odziv, genotoksičnost.
Objavljeno v RUNG: 13.10.2017; Ogledov: 6023; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

5.
6.
7.
Diurnal cycling of urban aerosols under different weather regimes
Asta Gregorič, Luka Drinovec, Griša Močnik, Maja Remškar, Janja Vaupotič, Samo Stanič, 2016, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: kakovost zraka, črn ogljik, aerosoli
Objavljeno v RUNG: 03.05.2016; Ogledov: 5452; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (33,73 KB)

8.
Študij atmosferskih procesov v Vipavski dolini na podlagi razširjanja aerosolov
Maruška Mole, Longlong Wang, Asta Gregorič, Klemen Bergant, Luka Drinovec, Griša Močnik, Samo Stanič, Janja Vaupotič, Marko Vučković, 2016, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Vipavska dolina je geomorfološko dokaj zaprta, kar po eni strani omogoča pojav močne burje, po drugi strani pa ob stabilnih meteoroloških razmererah ugodne pogoje za kopičenje aerosolov znotraj prizemne mejne plasti. Poznavanje dinamike višinske porazdelitve aerosolov s sočasno uporabo prizemnih meritev omogoča raziskave lokalnih emisij aerosolov, transporta aerosolov na daljše razdalje ter značilnih atmosferskih struktur, ki se pojavijo v različnih vremenskih pogojih. Pri meritvah smo uporabili metode daljinskega zaznavanja z lidarjem, ki omogočajo opazovanje časovnega in prostorskega spreminjanja koncentracij aerosolov, ter točkovne meritve, ki omogočajo njihovo prepoznavanje in določanje njihovih lastnosti. Ugotovili smo, da je mogoče lidarske meritve uporabiti za študij vrste atmosferskih procesov in struktur v zelo različnih vremenskih pogojih. Opazili smo manjše konvekcijske strukture znotraj prizemne mejne plasti in gravitacijske valove nad njo. Meritve vsebnosti in lastnosti aerosolov pri tleh kažejo, da se lahko ob stabilnih atmosferskih pogojih v primerih povečanja lokalnih emisij njihove koncentracije hitro povečajo. Dinamiko in strukturo razširjanja aerosolov znotraj Vipavske doline bomo v prihodnje podrobneje raziskali s sočasnim prostorskim pregledovanjem z metodami daljinskega zaznavanja.
Ključne besede: aerosoli, atmosferski procesi, daljinsko zaznavanje, Vipavska dolina
Objavljeno v RUNG: 25.01.2016; Ogledov: 6914; Prenosov: 9
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Center za raziskave atmosfere : oddaja Dober dan, znanost
2014, radijska ali televizijska oddaja, podkast, intervju, novinarska konferenca

Ključne besede: ozračje, aerosoli, burja
Objavljeno v RUNG: 22.01.2015; Ogledov: 5839; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh