1. VPLIV SONČNEGA OŽIGA IN DEHIDRACIJE GROZDJA V POZNEM DOZOREVANJU NA KAKOVOST GROZDJA (Vitis vinifera L.) IN VINA SORTE 'BARBERA'Kristina Cotič, 2019, diplomsko delo Opis: Venenje ali dehidracija grozdja opisuje nepovratno in progresivno izgubo vode v grozdni jagodi, opisuje izgubo vode iz parenhimskih celic v mesu jagode. Spremembe zaradi dehidracije so opazne v velikosti, masi ter zunanjemu izgledu jagode. V diplomskem delu smo želeli preučiti vpliv dehidracije in sončnih ožigov v poznem dozorevanju na nekatere količinske in kakovostne parametre grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Grozdne jagode smo ustrezno razdelili na dve skupini, na dehidrirane in nedehidrirane. Vpliv dehidracije grozdnih jagod na kemične in senzorične parametre smo preučevali z mikro-vinifikacijo v treh ponovitvah.
Rezultati našega poskusa kažejo, da dehidracija v poznem dozorevanju vpliva na količino in kakovost grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Ugotovili smo, da je bil primaren vzrok izgube mase jagod dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju in ne sončni ožig. Dehidracija jagod je značilno zmanjšala maso svežih jagod, kar je posledično vplivalo na manjši pridelek. Večjo vsebnost topne suhe snovi smo določili v grozdnem soku iz dehidriranih jagod. Prav tako smo v grozdnem soku iz dehidriranih jagod izmerili višje titrabilne kisline. Stopnja alkohola je bila višja v vinih, pridelanih iz dehidriranih jagod. Vina so se razlikovala tudi po vsebnosti skupnih antocianov, ti so bili višji v vinih iz dehidriranih jagod kar sovpada z izmerjenimi podatki o višji vsebnosti skupnih polifenolov v vinu iz dehidriranih jagod. Razlike smo opazili tudi v intenziteti barve vina, katera je bila višja v vinih iz dehidriranih jagod, medtem ko je bil odtenek barve višji v vinih iz nedehidriranih jagod. Senzorična analiza pridelanih vin je pokazala, da so bila vina, pridelana iz dehidriranih jagod, ocenjena kot bolj sadna (rdeče in temno sadje) in manj zelena, čeprav razlike niso bile statistično značilne.
Dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju je vplivala na pridelek, vsebnost topne suhe snovi in skupnih kislin v grozdju ter značilno vplivala na alkohol in barvne parametre vina. Razlike v senzorični zaznavi so bile manj izrazite.
Ključne besede: dehidracija jagod, sončni ožig, Vitis vinifera L. 'Barbera', indeks dehidracije, mikro-vinifikacija, kemijski parametri vina, antociani, senzorika vina
Objavljeno v RUNG: 14.10.2019; Ogledov: 6941; Prenosov: 185
 Celotno besedilo (2,29 MB) |
2. Vpliv karbonske maceracije na vsebnost fenolov in aromatične značilnost vina MerlotIris Lisjak, 2017, diplomsko delo Opis: Kakovost vina je prvi vrsti odvisna od lastnosti uporabljenega grozdja, njegova
kakovost in stil pa sta močno odvisna tudi od vinarjevih odločitev glede uporabljenih
vinifikacijskih postopkov. Zahteve vinskega trga spodbujajo k izboljšanju klasičnih kot
tudi k uvajanju alternativnih vinarskih strategij.
V sklopu diplomskega dela smo preučevali vpliv postopka karbonske maceracije v
predelavi grozdja sorte 'Merlot' na vsebnosti prostih aromatičnih spojin, skupnih
antocianov ter skupnih polifenolov v vinih in sicer v primerjavi s kontrolnim, klasičnim
postopkom pridelave mladega rdečega vina. Kemijske analize vzorcev smo opravili
spektrofotometrično ter s pomočjo naprednih analitskih pristopov metabolnega
profiliranja in tehnike GC-MS-MS. Preučili smo tudi senzorične lastnosti
eksperimentalnih vin.
Rezultati enoletnega poskusa so pokazali, da lahko s karbonsko maceracijo v vinu
Merlot povečamo vsebnost skupnih prostih aromatičnih kislin, estrov in norizoprenoida
damascenona. Nasprotno smo več aromatičnih alkoholov določili v kontrolnih vinih.
Uporaba karbonske maceracije je povzročila slabši izplen skupnih antocianov, ne pa
tudi skupnih polifenolov. Senzorične analize barve so potrdile več češnjevo rdečih
odtenkov pri vinih, pridelanih s karbonsko maceracijo ter več vijoličnih in rubinastih pri
kontrolnih vinih. Karbonska maceracija je povzročila boljšo intenzivnost ter kakovost
vonja, vendar slabšo trajnost in intenzivnost okusa vina. Degustatorji so pri vinih,
pridelanih s karbonsko maceracijo, zaznali več svežega sadja in mehkega rdečega sadja
v vonju ter več svežine in nekoliko boljšo harmoničnost v okusu. Kontrolna vina so
imela močnejše zaznave gozdnih sadežev v vonju, v okusu pa več grenkobe in
astringence, a so degustatorjem delovala polnejše.
Ključne besede: 'Merlot' (Vitis vinifera L.), tehnologije pridelave rdečega vina, karbonska maceracija, proste aromatične spojine, polifenoli, antociani, senzorika vina
Objavljeno v RUNG: 19.06.2017; Ogledov: 7994; Prenosov: 337
Celotno besedilo (1,80 MB) |
3. Vpliv vinogradniških tehnologij na vsebnost metabolitov v grozdju sorte ‘Modra frankinja’Ana Marija Tomše, 2015, diplomsko delo Opis: V grozdju sorte ‘Modra frankinja’ (Vitis vinifera L.), vinorodni okoliš Dolenjska, smo
leta 2013 preučevali vpliv vinogradniških tehnologij: odstranjevanja listov v predelu
grozdja (razlistanja) pred fazo cvetenja in redčenja grozdja v fazi vèraison v primerjavi
s kontrolo. Grozdje smo vzorčili teden pred trgatvijo, v času trgatve in teden po tem. V
svežem grozdnem soku smo določili vsebnost suhe snovi, skupnih titrabilnih kislin in
pH-vrednost. Vsebnost in profil antocianov smo določili v metanolnih ekstraktih
grozdnih kožic s pomočjo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti. Redčenje
grozdja v fazi vèraison je vplivalo na statistično značilno večje povprečne: mase kožic,
vsebnosti suhe snovi in pH-vrednosti v primerjavi z razlistanjem pred fazo cvetenja ob
času trgatve in teden po tem, medtem ko se kontrola ni statistično značilno razlikovala
od redčenja grozdja. Razlike v povprečni masi grozdja in vsebnosti skupnih titrabilnih
kislin med tehnologijami niso bile statistično značilne ob nobenem terminu vzorčenja.
Povprečna vsebnost skupnih monomernih antocianov v grozdju je bila ob času trgatve
največja pri redčenju grozdja v fazi vèraison, vendar razlike med tehnologijami niso bile
statistično značilne. Malvidin 3-glukozid je najbolj zastopan antocian pri sorti ‘Modra
frankinja’. Lastnost sorte je tudi manjša vsebnost acilatov od kumaratov. Redčenje
grozdja v fazi vèraison je najbolj vplivalo na izboljšano kakovost grozdja glede na
spremljane parametre.
Ključne besede: ‘Modra frankinja’ (Vitis vinifera L.), odstranjevanje listov pred fazo
cvetenja, redčenje grozdja v fazi vèraison, antociani, profil antocianov.
Objavljeno v RUNG: 15.09.2015; Ogledov: 8653; Prenosov: 313
Celotno besedilo (3,95 MB) |
4. Identification of sweet cherry anthocyanins and hydroxycinnamic acids using HPLC coupled with DAD and MS detectorPolonca Trebše, Branka Mozetič Vodopivec, 2004, izvirni znanstveni članek Opis: In absence of standards, HPLC coupled with DAD offers identification of polyphenols by scanning UV-Vis spectra of individual components, which spectral characteristics are unique, but not selective. At the same time HPLC-DAD determination methods of polyphenols differ in mobile phase solutions resulting in DAD scanned spectra deviation between different studies, aggravating the precise identification based on agreement to UV-Vis data from literature. Mass spectrometry (MS) detection with molar weight determination of the individual components in the sample enables more precise identification of compounds eluted from the column. Sweet cherry Petrovka polyphenols were separated on C18 Hypersil PEP 300 column (250 x 4.6 mm, 5 [mu]m) using gradient solvent mixture consisting of methanol, water and formic acid. MS and UV-Vis spectra of eluted anthocyanins and hydroxycinnamic acid were recorded. HPLC-MS analyses were performed using a LCQ [sup]TM ion trap, Finnigan, MAT mass spectrometer by atmospheric pressure chemical ionisation (ACPI). Molecular and fragmented ion masses of sweet cherry hydroxycinnamic acids and anthocyanins were determined and with UV-Vis spectra, in the range of 190-600 nm, used for identification of compounds. Electro spray mass spectrum of two hydroxycinnamic acids produced ions with m/z ratios of 353.0 and 337.0, which corresponded to molecular weights of neochlorogenic acid and 3'-p-coumarylquinic acid. The molecular weights of 5 anthocyanins corresponded to cyanidin-3-glucoside (449.0), cyanidin-3-rutinoside (595.1), peonidin-3-glucoside (463.1), pelargonidin-3-rutinoside (579.1) and peonidin-3-rlltinoside (609.2).
Ključne besede: češnje, antociani, hidroksicimetne kisline, HPLC-DAD/MS
Objavljeno v RUNG: 10.07.2015; Ogledov: 6527; Prenosov: 24
 Povezava na celotno besedilo |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
