Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Opravili smo dve hitri molekularni tehniki za identifikacijo enoloških kvasovk, ki so bile izolirane iz vinogradov z ekološko in intergrirano pridelavo grozdja. Najprej smo določili 15 Saccharomyces kvasovk s pomočjo analize multipleks PCR med zbranimi 131 izolati, nato smo s pomočjo ribotipizacije ITS določili približno 98 kvasovk do nivoja vrste, ki so bile potrjene tudi s sekvenciranjem regije ITS. Določili smo 16 vrst vinskih kvasovk: Hanseniaspora uvarum, H. valbyensis, H. opuntiae / H. uvarum, Lachancea thermotolerans, Candida tropicalis, Candida sp. / Starmerella sp., Metschnikowia pulcherrima, Pichia kudriavzevii, P. terricola, P. kluyveri, Wickerhamomyces anomalus, Kodamaea ohmeri, S. bacillaris, Saccharomyces cerevisiae, Saturnispora diversa in Torulaspora delbrueckii. Ugotovili smo, da so najdene kvasovke običajne naseljevalke grozdne mikroflore ter da je način pridelave grozdja vplival na pojavljanje določenih vrst v obravnavanih vinogradih. Nadalje smo testirali kvasovke na tvorbo sideroforov, tvorbo protiglivnih hlapnih organskih spojin (HOS), hidrolitično aktivnost in toleranco kvasovk na fungicide, kot so baker, iprodion, fluazinam ter kombinacijo ciprodinil / fludioksonil. Za kvalitativno detekcijo hidrolitične aktivnosti smo uporabili presejalne teste na osnovi trdnega gojišča z dodanim hitinom ali β-D-glukozidi kot substratom in ugotovili, da je veliko testiranih kvasovk sposobnih proizvajati litične encime, ki bi lahko bili odgovorni za razgradnjo celičnih sten fitopatogenih gliv in potencialno sposobni proizvajati HOS s hidrolizo grozdnih glikozidov zaradi prisotnosti β-glukozidaz. Prav tako smo opazili, da so te encimske aktivnosti običajno odvisne od seva. Na splošno so kvasovke tudi tolerantne na testirane fungicide. Ugotovili smo tudi, da je odpornost biofungicidnih kvasovk na fungicide koristna lastnost za razvoj biofungicidov v prihodnosti pri aplikacijah v strategijah z zmanjšanim vnosom pesticidov.
Ključne besede: Kvasovka, biološki nadzor, fitopatogen, Botrytis cinerea, vinogradništvo
Objavljeno v RUNG: 01.12.2019; Ogledov: 5623; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,57 MB)

Opis: V diplomskem delu smo želeli dobiti prvo oceno količine in vrste ostankov plastičnih delcev v industrijskem kompostu štirih slovenskih kompostarn ter glede na uporabo komposta oceniti verjetnost, da delci predstavljajo potencialni vir mikroplastike v vodnem okolju. Analiza je zajemala vizualni pregled dveh podvzorcev iz vsake kompostarne z uporabo stereomikroskopa. Osredotočili smo se na delce mikroplastike. Vsak plastični delec smo uvrstili v eno izmed treh podskupin (mehka in trda plastika, vlakna ter delci večji od petih milimetrov) in pridobili podatke o masi, velikosti, površini, barvi ter kemijski sestavi delcev. Ugotovili smo, da industrijski kompost v povprečju vsebuje 0.12 ut. % plastičnih delcev (1.2 mg delcev na gram komposta). V povprečju so vlakna predstavljala 76 % vseh delcev mikroplastike. Večina delcev trde in mehke plastike je bila iz polietilena, velik delež vlaken pa iz polipropilena. Delci trde in mehke plastike so bili v povprečju veliki dva milimetra in najpogosteje prozorne ali bele barve. Predvidevamo, da je večina delcev trde in mehke plastike v kompostu posledica nepravilnega odlaganja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov medtem ko vir vlaken lahko predstavlja blato iz komunalnih čistilnih naprav in usedanje vlaken iz onesnaženega zraka. Plastični delci se lahko z vnosom komposta na različne površine prenašajo z vodo in vetrom. Industrijski kompost predstavlja potencialni kopenski vir onesnaženja vodnega okolja s plastiko.
Ključne besede: kompost, kompostiranje, biološki odpadki, mikroplastika, onesnaževanje
Objavljeno v RUNG: 20.01.2016; Ogledov: 7943; Prenosov: 373
Celotno besedilo (4,39 MB)