1. STRUKTURA ZAPOSLOVANJA V ČASU GOSPODARSKE KRIZE IN PO NJEJAndrej Peršič, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga preučuje vpliv in posledice, ki jih je prinesla gospodarska kriza leta 2008 na področje zaposlovanja pri nas. Vsaka kriza in zlom gospodarstva prinese nove prilagoditve, tako na nivoju sistema in podjetij kot tudi posameznika ter hkrati omogoča premislek o tem, kako ravnati v prihodnje. Ključni del naloge zato predstavlja raziskava, ki postavlja v ospredje odnos posameznika do zaposlitve, njegove odzive na brezposelnost ter pričakovanja ob izbiri in zasedbi novega delovnega mesta. Analiza odgovorov ponuja oblikovanje določenih rešitev in predlogov, kako se lahko ob znakih krize odzovejo podjetja in še toliko bolj posamezniki, ki ostanejo brez zaposlitve ali so soočeni s spremembo delovnega mesta. Zanimiv izsledek je tudi razkorak v miselnosti mladih iskalcev zaposlitve v primerjavi s starejšimi generacijami, saj že nakazuje nove smernice pri oblikovanju delovnih mest v prihodnosti. Naloga s preučevanjem in prikazom sprememb v zaposlenosti prebivalstva ter ovrednotenjem odnosa do zaposlitve in brezposelnosti v današnjem času ponuja vpogled v trende, ki se pojavljajo tako na strani delodajalcev kot delojemalcev. S tem pa omogoča oblikovanje možnih ukrepov, ki bodo ublažili negativne posledice prihodnjih pretresov na svetovnem trgu. Ključne besede: zaposlitev, brezposelnost, delovno mesto, vrednote, gospodarska kriza Objavljeno v RUNG: 10.07.2020; Ogledov: 4275; Prenosov: 132 Celotno besedilo (995,95 KB) |
2. Problematika brezposelnosti mladih s poudarkom na prekarnostiNataša Kovačova, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu se bomo podrobneje posvetili težavam mladih, ki se soočajo z brezposelnostjo. Srečali se bomo tudi s pojmom mobilnost mladih in posebej opisali pojem fleksibilnost trga dela s poudarkom na temeljnih ugotovitvah glede stanja na trgu dela v Sloveniji. Osredotočili se bomo še na problematiko pojma »prekarnosti«, ki označuje negotovo, začasno, občasno in (navadno slabo) plačano delovno aktivnost. Gre za delo in delovne aktivnosti, ki predstavljajo izrazito socialno negotovost, saj imajo prekarni delavci bistveno manj pravne varnosti od delavcev znotraj standardnih oblik zaposlitev. Prekarnost ni pravni pojem. Najpogostejša pravna oblika prekarnega dela je prikrito delovno razmerje. Ugotoviti želimo, ali je tovrstna oblika izkoriščanja mladih temeljni vzrok, da mladi zapuščajo državo in si iščejo varnejše oblike zaposlitve drugje po svetu.
S pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga pripravili na spletni strani 1ka.si, smo pridobili različne informacije in različna mnenja mladih o brezposelnosti ter načinu reševanja problema brezposelnosti in vstopa na trg dela. Ključne besede: mladi, brezposelnost, trg dela, problematika, prekarnost Objavljeno v RUNG: 01.10.2018; Ogledov: 5154; Prenosov: 156 Celotno besedilo (861,00 KB) |
3. Učinkovitost ukrepov za spodbujanje zaposlovanja invalidovDenis Batalić, 2017, diplomsko delo Opis: Osrednji namen diplomskega dela je preučiti in oceniti učinkovitost ukrepov za
spodbujanje zaposlovanja invalidov. Dejstvo je, da so invalidi ena najbolj ranljivih
skupin na trgu dela, saj se soočajo s številnimi izzivi in pri delu potrebujejo pomoč in
podporo tako s strani države kot s strani samih delodajalcev. Cilj diplomske naloge je
torej predstaviti obstoječe ukrepe za spodbujanje zaposlovanja invalidov in iskati
najboljše možne ukrepe za spodbujanje zaposlovanja invalidov v bodoče. Ključne besede: Invalidi, brezposelnost, spodbujanje, zaposlovanje, ukrepi. Objavljeno v RUNG: 02.03.2018; Ogledov: 5684; Prenosov: 241 Celotno besedilo (1,56 MB) |