1. |
2. |
3. Prešernovo vnebovzetje - kulturni svetnik number one : Predavanje na Gimnaziji Nova Gorica ob 25. obletnici UNGZoran Božič, druga izvedena dela Opis: Predavanje prinaša oris Prešernovega življenja in dela v povezavi s kanonizacijskimi mehanizmi oz. njegovo potjo od izobčenca do kulturnega svetnika številka ena. Ključne besede: France Prešeren, kanonizacija, slovenska književnost, kulturni svetnik, cenzura, parodija, Simon Jenko, Fran Malavašič, Anton Mahnič, Fran Terseglav, Dimitrij Rupel, Valentin Stanič, Miha Kastelic, Valentin Vodnik Objavljeno v RUNG: 04.02.2020; Ogledov: 2855; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Svoboden, pogumen, cenzuriran ...Andraž Gombač, Zoran Božič, 2019, intervju Opis: Članek o dogajanju v Cankarjevem letu. Ključne besede: Ivan Cankar, slovenska književnost, moderna, Zoran Božič, cenzura, kulturni svetnik, poučnost Objavljeno v RUNG: 07.01.2019; Ogledov: 3054; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,74 MB) |
5. Cankar - človek, narod in šolski sistemZoran Božič, druga izvedena dela Opis: Predavanje o življenju in delu Ivana Cankarja, o njegovem narodnem in državnem položaju in o njegovi obravnavi v šolskem sistemu. Ključne besede: Ivan Cankar, srednja šola, berila, slovenska literatura, kanonizacija, didaktizacija, recepcija, strip, cenzura Objavljeno v RUNG: 29.11.2018; Ogledov: 3377; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. Besedila Ivana Cankarja na šolski klopiZoran Božič, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Tako kot v slovenskem kulturnem in narodnem življenju nasploh tudi v berilih besedni umetnik z Vrhnike zaseda položaj drugega kulturnega svetnika, takoj za Francetom Prešernom. Čeprav je zapustil Slovencem impozanten literarni opus, zajet v tridesetih knjigah zbranega dela, in je najpomembnejši slovenski pisatelj in še zlasti dramatik, Cankarjeve šolske objave tudi ob letošnji stoti obletnici zaostajajo za Prešernovimi. V prvih desetletjih dvajsetega stoletja so nekateri sestavljavci beril za šolsko rabo prezahtevna besedila krajšali, cenzurirali ali celo potvarjali (npr. Brinarjev poseg v konec črtice Mater je zatajil). Cankarjeva šolska besedila so še vedno presenetljivo aktualna, tako tista pozabljena (npr. črtice Majsko veselje, Istrski osel in Peter Klepec ter kratek roman Nina) kot tista, ki so še vedno prisotna v vseh učnih načrtih (npr. avtobiografski roman Na klancu). Vsekakor nam tematsko, žanrsko in slogovno izjemno pester Cankarjev opus ponuja mnogo možnosti za problemski pristop do leposlovnega besedila. Ob stoti obletnici se pojavljajo tudi nove priredbe (npr. stripovske izdaje cikla črtic Moje življenje, povesti Hlapec Jernej in njegova pravica in drame Hlapci), ki nedvomno utrjujejo Cankarjev kanonski položaj, imajo pa tudi pomanjkljivosti in predvsem ne morejo nadomestiti poglobljenega branja izvirnika. Ključne besede: Ivan Cankar, slovenska književnost, kulturni svetnik, srednješolska berila, kanonizacija, didaktika, cenzura, problemski pouk, aktualizacija, strip Objavljeno v RUNG: 26.11.2018; Ogledov: 3194; Prenosov: 119
Celotno besedilo (7,85 MB) |
8. Besedila Ivana Cankarja na šolski klopi : Predavanje v okviru literarnih večerov v Coroninijevem dvorcu v ŠempetruZoran Božič, druga izvedena dela Opis: Predstavitev Cankarjevega odnosa do šole, kanonskega položaja v primerjavi s Prešernom, pojavljanja njegovih besedil v srednješolskih berilih, cenzuriranja in upodobitev v stripu. Ključne besede: slovenska literatura, Cankar, Prešeren, kanonizacija, didaktika, strip, cenzura, srednješolska berila, kulturni svetnik, Bevk, Jakob Šolar, Josip Brinar Objavljeno v RUNG: 08.11.2018; Ogledov: 2971; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Pokristjanjevanje pri Prešernu in Bevku : Domoljubne prvine in vrednote v Prešernovi pesnitvi Krst pri Savici in Bevkovi povesti Umirajoči bog TriglavZoran Božič, 2018, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Obe besedili sta nastali v prelomnih trenutkih slovenske
zgodovine: Prešernova pesnitev v času nemške politične,
gospodarske in kulturne nadvlade in porajanja zahtev po
združeni Sloveniji, Bevkova povest pa v času italijanskega
fašizma in okupacije Primorske. Na prvi pogled Prešernova visoka romantična poezija in Bevkova prejkone trivialna povest razen tematike poganstva in krščanstva nimata nič skupnega, vendar pa gre v obeh primerih za prikrito sporočilo, pogojeno s cenzurnimi postopki tedanje oblasti, za obsodbo nasilnih tujih oblastnikov,
za pozive k narodni enotnosti, za poudarjanje domoljubne zavesti in za odnos do narave, ki kot najvišjo vrednoto vzpostavlja tostranstvo in ne onostranstvo. Pričujoča primerjava in interpretacija pa vidi v Bevkovi povesti tudi neposredno navezavo na Prešernovo pesnitev, in sicer kot njeno tematsko nadaljevanje, časovno prilagoditev in razlago. Ključne besede: pokristjanjevanje, staroverci, Slovenija, krščanstvo, poganstvo, France Prešeren, France Bevk, Krst pri Savici, Umirajoči bog Triglav, fašizem, cenzura, Kobarid, romantična pesnitev, zgodovinska povest, domoljubje Objavljeno v RUNG: 25.10.2018; Ogledov: 2847; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Zakaj pa ne v Varaždin?Zoran Božič, 2009, polemika, diskusijski prispevek, komentar Opis: Odgovor na gloso Jožeta Pirjevca v Primorskem dnevniku. Ob uprizoritvi operete Grofica Marica v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Ključne besede: kultura, operete, Primorski dnevnik, Jože Pirjevec, Aristotel, vrednotenje, komedija, Anton Tomaž Linhart, cenzura, trivialnost Objavljeno v RUNG: 20.12.2017; Ogledov: 3124; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |