1. MED KVANTITETO IN KVALITETO : RAZVOJ BRIŠKEGA VINOGRADNIŠTVA V 20. STOLETJUKris Stergulc, 2019, diplomsko delo Opis: Za razumevanje vzpona briškega vinarstva je potreben splošen vpogled nazaj v zgodovino tega specifičnega okolja. V kontekstu naloge je za razumevanje vinogradništva razložen geografski in zgodovinski pregled Goriških brd. V nadaljevanju je opisan in razložen kolonat in njegov razvoj. Pri omembi grofa Silveria de Baguerja pride prvič do poudarka modernizacija vinogradništva v Brdih. Grof de Baguer predstavlja za Brda prelomnico o kakovostnem pridelovanju vina.
Dogodki v 20. stoletju na tleh Goriških brd zajemajo čas prve svetovne vojne, življenje ob meji, drugo svetovno vojno in čas po njej. S temi dogodki je povezano tudi vinogradništvo, zato je v nalogi opisana zgodovina vinogradništva, od prvih omemb do leta 1500, kasneje do propada Napoleona leta 1813, med prvo in drugo svetovno vojno in zadružni tip kmetovanja v Brdih v času Jugoslavije, kjer kakovost ni bila na prvem mestu.
S prehodom iz zadružnega tipa pridelovanja vina v času Jugoslavije in sistema, ki ni spodbujal kakovosti in podjetništva, preidemo v osemdeseta leta, ki predstavljajo drugo prelomnico v nalogi. Sledi opis družin, ki se odločijo za kakovost in povzročijo spremembe na trgu vinarstva. V nalogi so predstavljeni začetki, problemi ob prehodu v samostojno podjetništvo, iskanju trgov, izobraževanja ter razlike prej in potem.
Kot primer kakovostnega pridelovanja vina je opisana zgodovina družine Ščurek, ki zaradi kasnejših uspehov in zanimivega družinskega arhiva predstavlja prav ta prehod iz kvantitete v kvaliteto.
Ključne besede: vinogradništvo, Goriška brda, Dobrovo, Kolonat, Silverio de Baguer, 20. stoletje, meje, Jugoslavija, kvantiteta, Ščurek, kvaliteta.
Objavljeno v RUNG: 12.12.2019; Ogledov: 5075; Prenosov: 164
 Celotno besedilo (1,05 MB) |
2. En busca de las huellas perdidas : dos lectores del Quijote del siglo XIXBarbara Pregelj, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Članek predstavlja rezultate preliminarne raziskave o Franu Zakrajšku (1835–1903) in Silveriu de Baguerju (1838–1927), ki ju postavlja v kontekst slovenske literarne zgodovine. Zakrajšek in de Baguer sta bila sodobnika, oba sta bivala v Gorici, a sta se gibala v različnih kulturnih in nacionalnih krogih. Imela pa
sta tudi skupni interes: Cervantesovega Don Kihota. Najstarejša španska izdaja Don Kihota, ki jo imamo v Sloveniji, se nahaja v Goriški knjižnici Franceta Bevka in je iz leta 1671. Izhaja iz muzeja, ki ga je na gradu Dobrovo zasnoval Silverio de Baguer, knjižnica pa ga je pridobila leta 1955. Prvi slovenski adaptirani prevod Don Kihota je opravil Fran Zakrajšek in je leta 1864 izšel v Goriškem lentiku, prav tako v Gorici.
Je mogoče, da bi se Zakrajšek in de Baguer poznala? In je prvi slovenski prevod Don Kihota nastal iz in/ali s pomočjo izvirnika, ki ga je hranil Silverio de Baguer? Za zdaj nimamo nikakršnega dokaza, ki bi domnevo bodisi potrdil, bodisi ovrgel, toda novejši dokumenti iz arhiva grofa de Baguerja, ki so bili najdeni v Madridu in s katerimi razpolaga Goriški muzej bodo morda tudi o tem prispevali kakšne nove informacije.
Ključne besede: Don Kihot, prevodi v slovenščino, Silverio de Baguer, Fran Zakrajšek, Goriški letnik, bibliofil, posrednik
Objavljeno v RUNG: 11.12.2017; Ogledov: 4496; Prenosov: 0 |
3. Poljedelsko društvo kolonov in malih posestnikov v FojaniMatej Debenjak, 2016, diplomsko delo Opis: Kolonat se je v Goriških brdih ohranil do konca štiridesetih let 20. stoletja. Koloni so pripadali starim fevdalnim družinam, slovenskim in italijanskim veleposestnikom, župnijam, cerkvam, premožnim kmetom in drugim meščanom. Koloni so bili na gospodarje vezani s kolonskimi pogodbami; zemljo so imeli v zakupu.
V začetku 20. stoletja je imela skoraj vsaka briška vas kolone. Poseben primer sta bili Fojana in Barbana. Tam je grof Silverio de Baguer imel v lasti skoraj celotni vasi. Njegovo zemljo je obdelovalo kar 38 kolonskih družin. Te so s pomočjo dr. Henrika Tume leta 1922 od grofa odkupili zemljo in ustanovili prvo zadrugo v Goriških brdih: Poljedelsko društvo kolonov in malih posestnikov v Fojani.
Kljub začetnim težavam, morali so kupiti orodja in odplačevati posojila, so se novi zadružniki prebijali se skozi težke čase. Tudi nenaklonjena italijanska oblast in leta pod prisilno upravo jih niso prestrašila. Zadruga je delovala do leta 1949, ko so jo ukinili. Za naslednico prve zadruge lahko imenujemo Kmetijsko delavsko zadrugo, ki je v Fojani nastala leta 1948. Njeni prvi člani so postali takratni cerkveni koloni iz Fojane, kasneje pa so se ji pridružili tudi člani prve zadruge.
Ključne besede: kolonat, zadružništvo, Fojana, de Baguer, Tuma
Objavljeno v RUNG: 29.09.2016; Ogledov: 5178; Prenosov: 331
Celotno besedilo (2,65 MB) |
