11. Avgust Berthold, peti slovenski impresionist (1880-1919)Sarival Sosič, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Avgust Berthold (1880–1919) je bil prvi fotograf na Slovenskem, katerega fotografije so prešle iz obrtne na kvalitetnejšo in evropsko primerljivo raven. Bil je dinamična, aktivna in ustvarjalna osebnost, ki je krepko zaznamovala naš kulturni prostoru. Njegov opus potrjuje veliko estetsko širino in izrazno moč fotografskega medija v začetku 20. stoletja. Ustvaril je nekaj pomembnih fotografskih del (Sejalec, Orači, različne žanrske podobe ljudi pri vsakdanjih opravilih, več motivov brez in narave v različnih letnih časih, motive morja in jadrnic, motive z arhitekturnimi poudarki, na primer podobe iz Benetk, portrete Riharda Jakopiča, Ivana Groharja in Ivana Cankarja ter portrete mnogih takrat znamenitih Slovencev, Devin, Crngrob, motive iz Postojnske jame …), ki sodijo v vrh takratne slovenske likovne umetnosti. Kot sopotnik slikarjev impresionistov je z njimi aktivno sodeloval in po pregledu ter analizi njegovega dela ga lahko umestimo med slovenske impresioniste – danes je Avgust Berthold peti slovenski impresionist –, torej umetnike, ki so postavili slovensko umetnost ob bok takratni evropski umetnosti. Izpostaviti pa je potrebno tudi, da je pri oblikovanju ter izdaji slovenskega evra 2007, oblikovalec Miljenko Licul kot edino likovno pobodo na slovenskih evrih izbral prav Bertholdovega Sejalca in ga umestnil na 5 centov. Leta 2008–2009 pa je bila v Norodni galeriji Ljubljana pripravljena obsežna razstava za naslovom Slovenski impresionisti in njihov čas 1890–1920. Na tej razstavi so v posebnem razstavnem prostoru (razstavni sobi) razstavili izbrana in najboljša dela fotografa Avgusta Bertholda. Na njej je Berthold dobil zasluženo priznanje kot peti slovenski impresionisti, s poudarkom, da je glede na njegovo ustvarjalno delo in življenje, povezave in potovanja bil prav on tisti, ki je v naš takratni prostor prinašal nove, sveže in najmodernejše ideje, znanje in poglede na umetniška dogajanja tistega časa in prostora. Prav to tezo lahko potrdi Bertholdovo poznanstvo z razgledanim in uveljavljenim nemško avstrijskim modernističnim pesnikom Rainerjem Maria Rilkejem. Po razstavi so njegova dela postala del nacionalne kulturne dediščine Slovenije in so danes sestavni in razstavni del zbirke Narodne galerije Ljubljana.
Ključne besede: piktorialistična fotografija, peti slovenski impresionist, sejalec v fotografiji, umetniška fotografija, žanrska fotografija, nacionalna dediščina, fotograf umetnik
Objavljeno v RUNG: 21.07.2020; Ogledov: 2440; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
12. Stoletnica Kranjske deželne elektrarne Završnica zaznamovana s knjigoDrago Papler, 2015, strokovni članek Ključne besede: elektrifikacija, proizvodnja, tehniška dediščina, Kranjska, zgodovina, hidroelektrarne, elektroenergetika, električna energija, omrežja, tehnologija, ekonomika, konkurenčnost, razvoj
Objavljeno v RUNG: 16.06.2020; Ogledov: 2826; Prenosov: 0 |
13. |
14. Terasasti sadovnjak straih sort Pod skalco v BrdihZoran Božič, druga izvedena dela Opis: Predstavitev briške terasirane pokrajine, pomena ohranjanja in razširjanja starih sadnih sort in značilnosti sadovnjaka v sklopu obiska predstavnikov Ministrstva za kulturo, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Urada za Unesco in Občine Brda (vpis obmejnega območja Brda-Collio na Unescov seznam kulturne dediščine). Obisk sadovnjaka 25. marca 2019.
Ključne besede: Goriška Brda, stare sadne sorte, visokodebelni sadovnjak, Kojsko, kulturna dediščina, Unesco, ekološka pridelava, terase, odpornost na bolezni, Slovenija, naravna dediščina, Collio, Italija, Avstro-Ogrska
Objavljeno v RUNG: 26.03.2019; Ogledov: 3602; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
15. |
16. Zahteva za oceno ustavnosti novele Zakona o varstvu okoljaZoran Božič, Eva Obreza, druga izvedena dela Opis: Zahteva za oceno ustavnosti problematizira več členov novele ZVO, ki so po mnenju Državnega sveta v nasprotju z 39., 71., 72., 73. in 74. členom Ustave RS. Gre za vpeljavo trajnega okoljevarstvenega dovoljenja in za možnost, da obrat v primeru nesorazmerno visokih stroškov obratovanja ne preseže zakonsko določene mejne vrednosti nevarnih snovi.
Ključne besede: varstvo okolja, sežigalnica, sosežigalnica, kmetijska zemljišča, naravna dediščina, podjetniška pobuda, zaključki BAT, zakonodaja, odložilni veto, ustavna presoja, Ustavno sodišče, Državni svet
Objavljeno v RUNG: 17.10.2016; Ogledov: 4904; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
17. Vzorčni sadovnjak starih sadnih sort v Kojskem v BrdihZoran Božič, prispevek na konferenci brez natisa Opis: Od leta 2007 nastaja v Kojskem v Goriških Brdih sadovnjak starih sadnih sort, ki si ga je zamislil mladi filmski režiser Gregor Božič. Zasnovan je kot genetska banka, s pomočjo katere omogočamo ohranjanje in širjenje avtohtonega sadja. Gre za visokodebelni sadovnjak, v katerem je trenutno okoli sto petdeset dreves različne starosti (od sedemdeset let do treh let) in čez sto sort češenj, marelic, fig, breskev, sliv, hrušk in jablan. Načrtno so zasajene tiste stare sorte, ki so dokaj odporne na bolezni in imajo tudi tržno zanimive lastnosti. Sadovnjak, v katerem so vsa drevesa označena s tablicami, je nastajal ob spodbudi dveh mednarodnih projektov, in sicer s finančno pomočjo Švicarskega prispevka k razširjeni Evropski uniji in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Rezultat projektov sta tudi dve publikaciji, in sicer knjižica Stare sadne sorte na Goriškem (v dveh zvezkih) ter ilustrirana knjiga Sadje sonca: bogastvo starih briških sadnih sort.
Ključne besede: stare sadne sorte, sadovnjak, agronomija, dediščina, Gregor Božič
Objavljeno v RUNG: 23.09.2016; Ogledov: 5255; Prenosov: 276
 Celotno besedilo (389,79 KB) |
18. Stare sadne sorte na Goriškem 1-2Zoran Božič, Gregor Božič, Jana Kocjan, 2013, strokovna monografija Opis: Prvi del publikacije po uvodu, ki poudarja pomen ohranjanja in širjenja starih sadnih sort (Goriška je bila v času Avstro-Ogrske sadjarski raj imperija), prinaša intrevju z Brunom Podveršičem, pionirjem tovrstnega raziskovanja. Po predstavitvi švicarske organizacije Pro Specie Rara sledi opis zgodnjih in poletnih sort: češenj, marelic, hrušk, breskev in drena.
Ključne besede: agronomija, sadjarstvo, Goriška, ekologija, kulturna dediščina
Objavljeno v RUNG: 24.05.2016; Ogledov: 5455; Prenosov: 162
Celotno besedilo (21,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
19. |
20. |
