Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 85
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Kaj je literarna zmožnost in kako jo preverjamo z maturitetnim esejem
Ivana Zajc, 2023, znanstvena monografija

Ključne besede: kompetence, didaktika, gimnazije, Evropski literarni okvir
Objavljeno v RUNG: 30.03.2023; Ogledov: 1112; Prenosov: 0

3.
UVODNA ŠTUDIJA K ČEZMEJNI DIDAKTIKI ČEZMEJNE LITERATURE....
Ana Toroš, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prispevek skuša opozoriti na sodobne izzive pouka književnosti v čezmejnih prostorih na osnovnošolski in srednješolski ravni. Pri tem izhaja iz didaktičnega modela poučevanja in učenja jezikov v stiku, od katerega prevzema metodo socialnega konstruktivizma in dejavnosti čezmejnih razredov. Čezmejna didaktika čezmejne literature podpira pouk književnosti v čezmejnih prostorih in v tem okviru razvija kompetence zgodovinskega mišljenja in razbiranja konteksta. Pri tem predvideva obravnavo književnih del čezmejnega prostora, ki tradicionalno pripadajo različnim nacionalno zasnovanim literarnim zgodovinam in so običajno napisana v različnih jezikih. Do teh književnih del pristopa prek komparativne metode, besedilne in imagološke analize ter kreativnega pisanja. Čezmejna didaktika čezmejne literature se tako izrisuje kot priložnost za razvijanje vseživljenjskih kompetenc učencev za kakovostno bivanje in delovanje v čezmejnem prostoru.
Ključne besede: socialni konstruktivizem, čezmejna literatura, čezmejna didaktika, kolektivna memorija
Objavljeno v RUNG: 23.11.2022; Ogledov: 939; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Literatura na stičišču  berili slovensko, italijansko, furlansko in nemško pišočih avtorjev s Tržaškega, Goriškega in Videmskega ter Istre za osnovne in srednje šole
Ana Toroš, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)

Opis: Prispevek predstavlja idejna, metodološko-teoretična izhodišča ter didaktične premisleke, ki so pripeljali v sklopu čezmejnega projekta EDUKA2 do oblikovanja dveh inovativnih beril slovensko, italijansko, furlansko in nemško pišočih avtorjev s Tržaškega, Goriškega in Videmskega ter Istre za osnovne in srednje šole. Pri tem osvetljuje tematsko izbiro književnih del ter navaja ključne ugotovitve iz praktičnega dela projekta in možnosti prihodnjih izboljšav.
Ključne besede: manjšinska književnost, didaktika književnosti, Benečija, Rezija, Trst, Gorica
Objavljeno v RUNG: 18.10.2022; Ogledov: 1013; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
The notion of literary competence in the European literary framework : a critical view
Ivana Zajc, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: didaktika književnosti, Evropski literarni okvir, didaktika književnosti
Objavljeno v RUNG: 08.06.2022; Ogledov: 1187; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Čezmejne literature v projektu Contatti! : Usposabljanje za učitelje in učiteljice v okviru temeljnega ARRS projekta J6-3133
Ana Toroš, druga izvedena dela

Opis: Literarnozgodovinski pregled literature ob slovensko-italijanski meji, z vključitvijo koncepta čezmejnosti in predstavitvijo inovativnega metodološkega pristopa čezmejne didaktike književnosti.
Ključne besede: čezmejna literatura, Trst, Gorica, Istra, furlanska literatura, obmejnost, čezmejnna didaktika književnosti
Objavljeno v RUNG: 06.06.2022; Ogledov: 1215; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
8.
Rastoča slovenščina: oddaja Jezikovni kotiček
Maja Melinc Mlekuž, radijski ali tv dogodek

Opis: Intervju o zbirki Rastoča slovenščina; vodja projekta in urednica Maja Melinc Mlekuž
Ključne besede: učne enote, učno gradivo, pouk slovenščine, didaktika slovenščine
Objavljeno v RUNG: 25.01.2022; Ogledov: 1497; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Literarno delo in njegov (implicitni) avtor : Vidika literarne vede in šolske prakse
Ivana Zajc, 2016, magistrsko delo

Opis: Vlogo avtorja v literarnem delu najprej preverimo preko kontroverznega koncepta implicitni avtor, pri katerem najprej pokažemo njegovo genezo. Magistrsko delo vsebuje izvirno sintezo rekonceptualizacij implicitnega avtorja, ki je vsebinsko razvrščena glede na osnovne kazalnike: povezava z empiričnim avtorjem in antropomorfnost ter trije vidiki opredeljevanja: vidik literarne produkcije, vidik literarne recepcije, vidik literarnega dela kot fenomena. Ta razdelitev je nastala preko vsebinske analize večine sodobnih in izbranih ključnih starejših razprav na to temo. Sinteza omogoča, da razkrijemo osrednje anomalije teorij, med temi problematično težnjo k simultanemu definiranju vloge avtorja v literarnem delu za vse procese, ki so povezani s književnostjo, hkrati. Posebej izpostavimo tiste teorije, ki koncept opredeljujejo z vidika literarnega bralca: gre za bralčev konstrukt, ki nastane preko znotrajbesedilnih lastnosti in poznavanja zunajbesedilnih dejstev o empiričnem avtorju ter širših kontekstov nastanka literarnega dela, pa tudi kasnejše recepcije literarnega dela. Tako opredeljen koncept je temelj za razpravo o vlogi dejstev o empiričnem avtorju v šolski praksi, pri čemer temeljimo na pouku slovenščine na gimnazijah. Za integriranje znanja o zunajliterarnih kontekstih v znanje o samem literarnem delu je ključno kognitivno branje. Omogoča namreč povezovanje literarnega dela v širše (kulturno-, duhovnozgodovinske in druge) kontekste. Kognitivna naratologija opaža, da bralci besedilno strukturo pripišejo določenemu delovalniku, empirična raziskava literarnega branja z vidika predstav o literarnem avtorju pa kaže, da emotivnih spodbud pri bralcu ne sproža le vsebina literarnega dela, pač pa tudi poznavanje dejstev o implicitnem avtorju. Na temelju sistemske književnodidaktične paradigme z elementi recepcijske zagovarjamo, da temelji spoznavanje avtorja na teh osnovah. Učenčevo zanje o literarnem avtorju ne sme biti ločeno od drugih kontekstualnih elementov produkcije in kasnejše recepcije književnosti. Med temi elementi književnega znanja naj bodo vzročno-posledične in logične povezave, ki jih zagotavlja znanje z(a) razumevanje(m). Dosežemo ga s poukom, kjer je na prvem mestu komunikacija s književnostjo in v katerem usvajanje znanja poteka dejavno % problemsko. Dokument Evropski literarni okvir za učitelje v srednjih šolah (2012) pri spoznavanju sistema književnosti izhaja iz učenčevega zanimanja za literarnega avtorja. Literarna zmožnost, ki jo določa, je tesno speta s književnim znanjem, ki empiričnega avtorja locira v kompleks okoliščin, ki določajo produkcijo in kasnejšo recepcijo literarnega dela. Višje stopnje literarne zmožnosti terjajo problemske obravnave zunajbesedilnih dejstev o literarnem delu, v tesni navezavi s slednjim.
Ključne besede: literarna teorija, implicitni avtor, nakazani avtor, empirični avtor, didaktika književnosti, knjižna vzgoja, kognitivno branje, problemski pouk, magistrsko delo, bolonjski magisteriji
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1540; Prenosov: 0

10.
Književnost pri esejskem delu mature iz materinščine v Sloveniji, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem
Ivana Zajc, 2018, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V prispevku prikažemo izsledke primerjalne analize esejskih oz. pisnih delov mature pri materinščini v Sloveniji in njenih sosednjih državah: Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski. Poleg maturitetnega eseja lahko (v Avstriji in Italiji) oz. morajo (na Madžarskem) dijaki pisati tudi druge besedilne vrste (npr. pismo, časopisni članek). Čeprav je razvita literarna zmožnost temeljni cilj pouka književnosti na gimnaziji, primerljiva dela maturitetnega izpita iz materinščine v Italiji in Avstriji z možnostjo izbire med različnimi nalogami omogočata, da se dijaki popolnoma izognejo vsakršni literarni temi, zato izpit ne preverja dijakove literarne zmožnosti. Matura ima povraten vpliv na pouk, zato lahko odsotnost književnih vsebin vpliva na njihov zmanjšani pomen v šolski praksi. Pri primerljivem hrvaškem, madžarskem in slovenskem delu maturitetnega izpita iz materinščine je literarna tema obvezna.
Ključne besede: književnost, matura, esej, literarna zmožnost, didaktika književnosti, sistemska didaktika
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1414; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh