Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Habitus + Capital = : diplomsko delo
Kristian Petrovčič, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Habitus + Capital = v osnovi raziskuje vlogo fotografije kot orodja za širjenje percepcije posameznika ter posledično družbe. Naloga je zastavljena tako, da teoretični del zagovarja praktični, kar z drugimi besedami pomeni kombinacijo tehnik, s katerimi so predstavljena področja socialno dokumentarne fotografije ter njenega vpliva. V kombinaciji z terapevtsko vlogo fotografskega medija se naloga dotika vprašanja, ali družbeno okolje, v katerem živimo, spreminja posameznikovo razmišljanje in na daljše časovno obdobje posledično tudi družbo ter obratno. V teoretičnem delu na začetku spoznamo osebni pogled avtorja na fotografijo, skozi katerega je predstavljeno poglavje o fotografiji kot orodju za širjenje percepcije. Nato so predstavljeni osnovni koncepti ter razmišljanje na podlagi ugotovitev drugega dela knjige General Sociology, ki so osredotočeni na razumevanje naslova diplomskega dela. Sledi krajša predstavitev zgodovine fotografije, ki se v nadaljevanju osredotoča na ključne spremembe pri dojemanju fotografije kot medija. V tem kontekstu spoznamo tudi razlike med reportažnim, dokumentarnim in sodobnim pristopom do teme. V glavnem delu spoznamo več o pomembnih avtorjih, ki so pripevali izredna dela, vezana na terapevtsko noto fotografije, za konec pa sledi opis serije socialno dokumentarnih fotografij (praktični del) ter kako je ta povezana s celotno zasnovo. Pri izdelavi praktičnega dela naloge, torej serije socialno dokumentarnih fotografij, ki so nastale v obdobju enega leta, so glavno vlogo pri izbiri tehnike in pristopa do teme igrala naslednja svetovno znana imena: Andreas Gursky, Edward Burtynsky, Stephen Shore ter Pierre Bourdieu. S pomočjo serije fotografij so v nadaljevanju naloge prikazani različni dosežki družbe na izbranih območjih, ki odražajo raziskovalno vprašanje. Namen fotografij je predvsem spodbuditi mlade k raziskovanju samega sebe ter vzpostavitev osebnega jaza v kombinaciji z družbenim okoljem, saj lahko tako vizije še posebej v svetu umetnosti prerastejo navidezne meje, ki jih poznamo kot rezultat bodisi kulturnega, socialnega bodisi simbolnega vidika kapitala.
Ključne besede: habitus, kapital, socialno dokumentarna fotografija, terapevtska vloga, družbeno okolje, razvoj zavesti, diplomske naloge
Objavljeno v RUNG: 08.03.2024; Ogledov: 1641; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (5,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Melanie Likar: Vojna fotografija iz 12 soške bitke
2018, diplomsko delo

Ključne besede: dokumentarna fotografija, vojna fotografija, vojni fotografi, 12. soška bitka, analogna tehnika, primerjava, mir, spomin
Objavljeno v RUNG: 21.07.2020; Ogledov: 3267; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Avtorjeva refleksija okolja in družbe : Sociološki prikaz stanja družbe s pomočjo ulične fotografije / Fotoknjiga GO
Saša Mrak, 2016, diplomsko delo

Opis: S pisnim delom diplomske naloge se osredotočam na sam razvoj dokumentarne fotografije in posledično na rojstvo nove veje fotografije – ulična ali street fotografija. Spraševal sem se, kaj me tako pritegne pri takšni zvrsti podob. Glavni razlog je razumevanje nastanka fotografije, da so to podobe realnih situacij, ki so nezaigrane, bizarne in nepredstavljive. Pri ulični fotografiji je najpomembnejši avtorski pogled, kako izbereš motiv, kako pristopiš do subjekta in kako ga boš prikazal. S tem podaš svoj pečat in ustvariš nekaj povsem osebnega in neponovljivega. Namen preučevanja uličnih fotografov je, da bi izvedel, kakšen je njihov delovni proces, zakaj so se avtorji odločili nekaj fotografirati, ali je vse zelo premišljeno vnaprej ali je lahko spontano. V praktičnem delu sem se sam osredotočil na beleženje ljudi in okolja Nove Gorice in poskušal sestaviti avtorski pogled na trenutno stanje ljudi v svetu hitrega življenja, finančne krize in tehnološkega razvoja. Svoj odnos in zanimanje do ulične fotografije sem začel razvijati na podlagi odvračanja inscinirane ali studijske fotografije, nečesa, kar je estetsko dovršeno in umetno. Ujetje dogodka, ki se pojavi enkratno, ne preseže še tako popolne nerealno ustvarjene podobe. Prepričan sem, da moraš s fotografijo tudi nekaj sporočiti. S tem, ko združiš sporočilo v realno situacijo, je opazovalec nad videnim šokiran, presenečen in mu toliko bolj verjame, ker ve, da se je zgodilo, in je tudi sam del tega. Gre torej za moč vizualne podobe, kritičnost. V fotografskih delih različnih avtorjev lahko z opazovanjem vidimo glavno nit sporočila. Nekateri fotografirajo ljudi in s tem posredujejo socialno podobo, kjer je osrednji element človek, medtem ko nekateri svojo kritiko podajo skozi podobe okolja, socialne krajine. Glavni namen ulične fotografije je zaznavanje dogajanja v okolici eksistence človeka. Ustvarjanje fotografije ne sme biti kontrolirano, temveč mora biti fotograf kot del sheme, spremljati mora dogajanje, poslušati, zanimati ga mora okolje, v katerem je. Zato raziskujem, kaj pomeni ulična fotografija, kateri so njeni temelji, pravila, če jih sploh lahko ima. Ali fotografija sploh lahko deluje kot prikaz stanja človeštva?
Ključne besede: dokumentarna fotografija, ulična fotografija, avtorski pogled, glavna nit, sporočila, kritičen, socialna podoba, socialna krajina
Objavljeno v RUNG: 01.02.2017; Ogledov: 7344; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (4,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh