11. Dela Simone Semenič še me dej, Jaz, žrtev in drugič med monodramo in performansomIvana Zajc, 2018, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Prispevek obravnava tri monološka dela avtorice z avtobiografskimi prvinami: Jaz, žrtev (2007) in drugič (2014),
ki sta podnaslovljeni kot »avtobiografski besedni solo«, in
še me dej (2009), ki je podnaslovljen kot »avtobiografska
igra«. Avtorica prispevka bo osvetlila omenjena dela Simone Semenič z vidika teorije monologa oziroma dialoga. Dotaknila se bo elementov monodrame, ki se pojavljajo v drugih delih Simone Semenič z več dramskimi liki. Pomembna
lastnost obravnavanih del je tudi avtobiografskost, na katero nakazujejo že njihovi podnaslovi. Referat bo izpostavil
metadramatske prvine izbranih besedil Simone Semenič
in njihov vpliv na stopnjo distance. Avtorica prispevka bo
ugotovitve utemeljila tudi empirično, predstavila bo izsledke računalniške analize celotnega korpusa besedil Simone
Semenič v programu R Studio, ki kažejo na metadramatske
in avtobiografske prvine določenih tekstov.
Ključne besede: Simona Semenič, dramatika, monodrama, performans, računalniška stilometrija
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 2438; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
12. |
13. Postmodernistično v drami Milene Marković Barčica za punčke (Brod za lutke)Ivana Zajc, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Z analizo soobstoja več tipov besedil v drami Milene Marković Barčica za punčke zavrnemo oznako drame kot postmodernistične. Pravljice v obravnavani drami namreč ne delujejo fragmentirajoče, ampak obstajajo analogije med vsemi uporabljenimi pravljicami v smislu zgodb o junakovem iskanju. Pravljice sodelujejo z drugimi tipi besedil v drami, dialogi v slengu in pesmimi, s katerimi podpirajo učinek kot da in strukturirajo dramsko fabulo, zato sopostavitev različnih tipov besedil ni znamenje postmodernističnosti drame.
Ključne besede: srbska književnost, srbska dramatika, postmodernizem, odprta drama, pravljica
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 2295; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
14. Posebnosti didaskalij v Grumovi drami Dogodek v mestu GogiIvana Zajc, 2019, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V prispevku problematiziram binarne opredelitve didaskalij, ki te delijo le na tradicionalne in subverzivne. V besedilu Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi (1930) didaskalije ohranjajo nekatere tradicionalne poteze oz. ne vsebujejo skrajnih subverzij, ampak le določene manjše odmike od tradicionalnih didaskalij. Med temi sta zmanjšana vloga didaskalij kot navodil za uprizoritev in poudarjena estetska funkcija. Nekateri tipi subverzij konvencij didaskalij v Dogodku v mestu Gogi oblikujejo vtis antropomorfne subjektivne zavesti, ki interpretira dogajanje v dialogih. Subjektivni pogled na dramsko dogajanje v didaskalijah je ključen za interpretacijo celotnega teksta.
Ključne besede: Dogodek v mestu Gogi, dramatika, didaskalije, naratologija drame, utelešenost
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 2593; Prenosov: 87
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
15. Sodobne spremembe didaskalij : primer besedil Simone SemeničIvana Zajc, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Članek predstavi spremenjeno vlogo didaskalij v sodobni slovenski dramatiki na primeru besedil Simone Semenič. Novi pojavi v didaskalijah njihova ustaljena pravila kršijo ali poudarijo. Didaskalije Simone Semenič poudarjajo pripovedno funkcijo tradicionalnih didaskalij. Nosilec te funkcije je lahko lik, ki izreka didaskalije, ali dramski avtor, s čimer je v besedilu poudarjen avtorski komentar, ki usmerja bralčevo interpretacijo besedila. Članek analizira vlogo didaskalij pri uokvirjanju dramskega dela in tvorbi metadrame.
Ključne besede: sodobna slovenska dramatika, didaskalije, pripovedovanje, naratologija drame, metadrama, uokvirjanje
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 2525; Prenosov: 0 |
16. Sodobne slovenske dramatičarke : tematsko-formalne novosti in primera sodobnih dramskih besedil za osnovno in srednjo šoloIvana Zajc, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V slovenski literarni zgodovini je dramatičark malo, a močno zaznamujejo dramsko produkcijo po letu 2000. V prispevku izpostavimo nekatera dela, ki kažejo motivno-tematske novosti in se povezujejo z (ženskim) spolom oziroma ženskimi liki: temo samomora, (nadomestnega) materinstva, bolezni, vloge žensk v skupnosti in pričakovanja družbe do žensk, odraščanja mladostnic, življenje homoseksualnih oseb ter ženske erotike. Razmišljanje sklenemo s predlogoma dramskih besedil avtoric Simone Semenič Pepelka in Varje Hrvatin Kako sem postal lisičje krzno, ki vključujeta pravljične motive ter sta glede na teorije razvoja literarnega branja primerni izhodišči za branje, pogovor in različne tipe uprizarjanja v osnovnošolskem oziroma srednješolskem obdobju.
Ključne besede: slovenska dramatika, slovenske dramatičarke, didaktika književnosti
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 2323; Prenosov: 44
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
17. Dr. Prešeren v petih dejanjih in petih zgodbahZoran Božič, 2019, strokovni članek Opis: Prispevek predstavlja Prešernovo trpeče življenje in razloge zanj, predvsem pa njegovo kanonsko pot od nesvetniškega življenja do položaja kulturnega svetnika številka ena. Pri tem opozarja na svež pristop Nede Rusjan Bric v dramskem besedilu Dr. Prešeren. Sledijo prikaz cenzure Prešernovih pesmi, njihove moralne spornosti v drugi polovici 19. stoletja, humornega Prešerna in Jenka, ki ni hotel biti Prešeren.
Ključne besede: France Prešeren, kulturni svetnik, kanonizacija, dramatika, Neda Rusjan Bric, Prešernovo gledališče Kranj, Anton Janežič, Krst pri Savici, srednješolska berila, Anton Mahnič, ljubezenske pesmi, Rimski katolik, Sveti Senan, parodija, Simon Jenko, Ognjeplamtič, Nezakonska mati, Prešernov gaj
Objavljeno v RUNG: 05.01.2020; Ogledov: 4061; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
18. BIBLIOGRAFIJA, RAZVRSTITEV IN OVREDNOTENJE PODLISTKOV V ČASOPISU GORICA (1899–1914)Anej Žagar, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava rubriko podlistek v goriškem časopisu Gorica, ki izhajal
med letoma 1899 in 1914. Časopis je pripadal katoliškemu taboru. Glavni namen
magistrskega dela je bil pregledati vse časopisne izvode omenjenega časopisa in iz tega
narediti kronološki bibliografski zapis vseh podlistkov časopisa Gorica. Pri tem se je
poskušalo ugotoviti in razbrati, kdo so avtorji del v podlistku (pri prevedenih delih pa
tudi prevajalca), ki je po navadi podpisan s psevdonimom, kraticami oziroma kako
drugače, in nato ovrednotiti rezultate. Vseh številk časopisa Gorica je 1501, 1183
številk jih podlistek vsebuje, 318 številk pa je brez podlistka. Podlistki se delijo na
leposlovne podlistke in na polliterarne podlistke. V leposlovnih podlistkih se pojavljajo
vse tri literarne zvrsti. V polliterarnih podlistkih prevladujejo književne kritike in kritike
gledaliških predstav. Obravnava podlistkov časopisa Gorica v magistrskem delu prinaša
nove ugotovitve, saj se pred tem še nobeden raziskovalec ni natančneje ukvarjal s
časopisom Gorica in z omenjeno rubriko, prav tako o časopisu ni veliko napisanega v
drugih virih.
Ključne besede: časopis, Gorica, podlistek, bibliografija, leposlovje, prevodi, polliterarne objave, avtorstvo, poezija, proza, dramatika.
Objavljeno v RUNG: 14.10.2019; Ogledov: 5248; Prenosov: 150
 Celotno besedilo (285,27 KB) |
19. |
20. Neznani in zamolčani LinhartDragan Božič, Zoran Božič, 2010, strokovni članek Opis: Članek o odkritju Linhartovega portreta in o zapostavljanju prvega slovenskega dramatika v srednješolskih berilih v 19. stoletju.
Ključne besede: slovenski dramatiki, miniaturni portreti, Slovenija, kulturna zgodovina, čitanke, razsvetljenstvo, srednješolska berila, dramatika, slovenska književnost, komedija
Objavljeno v RUNG: 15.12.2017; Ogledov: 5250; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
