1. |
2. Spreminjanje imaginarija napredka in rasti v avantgardnih in intermedijskih umetniških praksahKristina Pranjić, Peter Purg, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Članek povezuje umetnostno avantgardo z začetka dvajsetega stoletja ter današnjo intermedijsko in družbeno angažirano umetniško prakso. Osrednja teza je, da lahko v predstavljenih primerih umetniških del najdemo koncepte ter modele za razmišljanje in življenje onkraj imperativa rasti in nenehnega napredka. Tovrstne umetniške strategije so predstavljene v petih sklopih, ki obravnavajo teme, kot so lenoba in izginotje, kozmopolitizem in univerzalni jezik, alternativne predstave prostora/časa, transhumanizem, posthumanizem in sistemski pogled na svet. Tako kot so nekoč avantgarde opravljale kritiko industrijske oz. moderne družbe, tako danes intermedijska umetnost prispeva k prestrukturiranju imaginarija rasti ter kapitalistične proizvodnje in potrošnje. Članek doprinaša k premišljevanju konceptov postrasti in odrasti na področju umetnosti in humanistike ter prikaže, kako je prav umetnost tista, preko katere je možno pozitivno razumevanje nemoči in opuščanja oz. nasprotja rasti, kar navadno razumemo kot izključno negativno — kot pomanjkanje in izgubo.
Ključne besede: umetnost, družba, avantgarda, intermedijska umetnost, ekokritika, ideologija rasti, postkapitalizem
Objavljeno v RUNG: 21.11.2023; Ogledov: 579; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (2,86 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Evine hčere : konstruiranje ženskosti v slovenskem javnem diskurzu 1848-1902Katja Mihurko, 2009, znanstvena monografija Ključne besede: Slovenci, družba in spol, ženske, narodni preporod, materinstvo, zakon, vzgoja, izobraževanje, spolnost
Objavljeno v RUNG: 22.04.2022; Ogledov: 1459; Prenosov: 0 |
4. Filozof Tomaž Grušovnik: "Epidemija je bila apokalipsa!" : Odprto za srečanja2020, radijska ali televizijska oddaja, podkast, intervju, novinarska konferenca Opis: Profesor na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, dr. Tomaž Grušovnik, je filozof. Ukvarja se z etičnimi vprašanji sodobnega sveta. V času epidemije se je zaprl v stanovanje in spisal knjigo z naslovom Karantenozofija. Izšla je pri založbi Mladinska knjiga, v njej strni svoja razmišljanja o družbi v času virusa. Njegova filozofija razlaga, kaj se v spremenjenih razmerah dogaja z družbo. Je šlo za koronakrizo ali za krizo informacij? Je epidemija primerljiva z vojno? Imajo teorije zarote prav? Prisluhnite pogovoru.
Ključne besede: filozofija, Karantenozofija, družba, epidemija COVIDA-19, intervjuji
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1536; Prenosov: 38
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Gregorčičev odnos do narave, Boga in družbeZoran Božič, vabljeno predavanje na konferenci brez natisa Opis: Prispevek raziskuje Gregorčičev odnos do narave, Boga in družbe, predvsem v luči kritike teologa Antona Mahniča in v primerjavi s Prešernom.
Ključne besede: Simon Gregorčič, Poezije, narava, Bog, družba, Anton Mahnič, France Prešeren
Objavljeno v RUNG: 28.05.2017; Ogledov: 4326; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. PLATOON Kunsthalle Berlin, kot začasni eksperimentalni prostor in socialna skulptura : Eat MeatMarija Laura Potočnik, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretični del diplomske naloge zajema in obravnava začasni eksperimentalni prostor PLATOON
Kunsthalle Berlin kot socialno skulpturo. Uvodno temo odprem z razlago, zakaj sem izbrala
PLATOON Kunsthalle Berlin za vsebino te diplomske naloge ter jo na kratko predstavim. Sledi
definicija pojma socialne skulpture ter predstavitev Josepha Beuysa, umetnika, ki je izraz prvi
uporabil. Za tem povežem in kategoriziram PLATOON Kunsthalle kot socialno skulpturo, jo
podrobno predstavim od ustanovitve do postavitve v Berlinu, obdelam njeno skupnost in opišem
njen vpliv na berlinsko umetniško sceno ter orišem organizacijo PLATOON Cultural Development.
Praktični del tega diplomskega dela je video inštalacija EAT MEAT?, v kateri si postavljam
vprašanja o morali, družbi ter o odnosu do živali. Na podlagi Freudove delitve osebnosti
raziskujem človeško - živalske odnose in človekovo moralno vlogo v teh odnosih ter vlečem
vzporednice med vrednotami. Inštalacija je avtobiografsko delo, intimno in subjektivno. Njen
namen je vzbuditi zavedanje in razmislek o tem, v kakšni družbi pravzaprav živimo, kakšne
posledice puščajo naša dejanja in udobje, ker oboje nam vsiljuje ignoranca industrije v svojem
brezkompromisnem boju za zaslužek.
Ključne besede: PLATOON, Kunsthalle, Berlin, socialna skulptura, eksperimentalni prostor, umetniška scena, video inštalacija, družba, morala, meso, srce
Objavljeno v RUNG: 01.02.2017; Ogledov: 5379; Prenosov: 199
Celotno besedilo (11,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. |
10. |
