1. Izraba deponijskega plina za proizvodnjo električne energije z gorivnimi celicamiDrago Papler, Andrej Polak, 2022, strokovni članek Ključne besede: deponijski plin, odlagališča odpadkov, proizvodnja, tehnologija, komunalni odpadki, elektrarne, električna energija, toplota, postopki, stroški
Objavljeno v RUNG: 25.09.2024; Ogledov: 450; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Analiza ekonomiĉnosti sonĉnih elektrarn za energetsko samooskrbo v Goriški in Obalno-kraški regiji : magistrsko deloKatarina Jovanović, 2024, magistrsko delo Opis: Danes je veliko pozornosti namenjeno ohranjanju našega okolja, zato je trenutno ena najatraktivnejših tem vlaganje v izgradnjo sončne elektrarne. Zanimajo nas podrobnosti te investicije in koliko dejansko pripomore k ohranjanju okolja.
V teoretičnem delu magistrskega dela so bolj temeljito opredeljeni pojmi priključna moč, trajnost, odjemalci električne energije ter samooskrba, pri samooskrbi je predstavljena tudi nova uredba, ki je v veljavi od 1. 1. 2024 in s seboj prinaša nekaj novosti. V teoretičnem delu se nahaja tudi predstavitev delovanja sončnih elektrarn in njihova sestava, opis različnih vrst solarnih modulov in razsmernikov, predstavljene so prednosti in slabosti sončnih elektrarn, opisan postopek in zmožnost namestitve solarnih panelov ter predstavljena njihova življenjska doba, načini, kako življenjsko dobo podaljšati, pa tudi kako se solarne panele ob koncu njihovega delovanja reciklira. Nazadnje so predstavljeni tudi obračun električne energije po uredbi iz leta 2023 ter novi uredbi, subvencije, izračun porabe električne energije in donosnost.
V analitičnem delu so predstavljeni prejeti podatki iz podjetja Elektro Primorska d. d. o oddani in prevzeti energiji, količini dokupa pri posamezni elektrarni, količini neuporabljenega viška, izračunanih v primeru vgradnje sončne elektrarne in brez njene vgradnje, nazadnje pa je prikazan tudi prihranek, ki je prisoten v primeru vgradnje sončne elektrarne. Potrjeno je bilo, da se naložba v izgradnjo elektrarne večinoma izplača, nas pa je zanimalo, v katerih razmerah se najbolj izplača. Izbrani so bili trije tipi elektrarn, in sicer 6 kW in 13 kW individualna samooskrba ter 30 kW skupnostna samooskrba, med katerimi se je kot najučinkovitejša izkazala 30 kW elektrarna.
Ključne besede: samooskrba, toplotne črpalke, fotovoltaika, sončne elektrarne, Elektro Primorska, analiza tveganj, DEXi, magistrske naloge
Objavljeno v RUNG: 30.08.2024; Ogledov: 690; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (4,01 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Ekološki učinki obnovljivih proizvodnih virov in razvojni projekti v letu 2019Drago Papler, 2020, strokovni članek Ključne besede: električna energija, proizvodnja, obnovljivi viri, ekologija, okoljski prihranki, hidroelektrarne, sončne elektrarne, kogeneracija, zemeljski plin, lesni plin, kakovost, upravljanje, investicije, raziskave, razvoj
Objavljeno v RUNG: 29.03.2023; Ogledov: 1703; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Vpliv elektroenergetike na industrijski razvoj KranjaDrago Papler, 2020, izvirni znanstveni članek Ključne besede: tehnološki razvoj, elektroenergetika, politika, gospodarstvo, industrija, stanovanjska gradnja, infrastruktura, elektrarne, omrežja, transformatorske postaje, kakovost, električna energija, gibanje odjema, statistične analize
Objavljeno v RUNG: 22.03.2023; Ogledov: 2101; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Nadgradnja sistema daljinskega ogrevanja s trajnostno energijo : magistrsko deloTomaž Jakin, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo na podlagi podrobne analize obstoječega sistema daljinskega ogrevanja predlagali variantne nadgradnje, ki bodo znižale ceno ogrevanja in povečale energetsko učinkovitost skladno s strategijo EU in Slovenije na področju trajnostnega ogrevanja stavb.
Izgube sistema smo po znižanju temperature vtoka glavnega razvoda iz 75°C na 65°C znižali z 21,68 % na 16,28 %.
V analizi trajnostnih in okoljskih vidikov zamenjave obstoječega energenta smo izvedli primerjavo različnih energentov upoštevajoč izkoristek posameznega sistema. Naredili smo primerjavo med zemeljskim plinom, sekanci, peleti in toplotna črpalka (TČ). Podrobneje smo analizirali TČ za objekt 14 in ugotovili da je TČ je ekonomsko in trajnostno v analiziranem primeru najučinkovitejša rešitev.
V prvi fazi ekonomske analize smo naredili izračun denarnega toka za sanacijo izolacije glavnega razvoda. Ocena znižanja obratovalnih stroškov temelji na znižanju toplotnih izgub vročevoda s 16,28 % na 4,71 %. Investicija se povrne v 10 letih. Ocena finančnih kazalnikov investicije v TČ brez sanacije izolacije glavnega razvoda za vse objekte upošteva prihranke zgolj zaradi nižje cene toplote iz TČ v primerjavi s plinskim kotlom. Investicija se povrne v 8 letih.
Pokazali smo, da ima celovit pristop s toplotno sanacijo vročevoda ob hkratni zamenjavi plinskih kotlov s
Ključne besede: sistemi daljinskega ogrevanja, trajnostna energija, toplotne črpalke, zemeljski plin, sončne elektrarne, magistrske naloge
Objavljeno v RUNG: 25.05.2021; Ogledov: 4602; Prenosov: 112
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
