Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


121 - 130 / 147
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
121.
Aktualni projekti v Sloveniji na področju geotermalne energije
Henrik Gjerkeš, vabljeno predavanje na konferenci brez natisa

Ključne besede: Obnovljivi viri energije, geotremalna energija, toplotne črpalke
Objavljeno v RUNG: 24.01.2018; Ogledov: 3711; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

122.
Trajnostna presoja tehnologije plazemskega uplinjanja za ravnanje z odpadki na lokalnem nivoju : /
Simona Sučić, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali problematiko ravnanja z odpadki v Sloveniji na lokalni ravni in trajnostne učinke uporabe sodobnih tehnologij za predelavo odpadkov. Ocenili smo smiselnost izgradnje sodobne naprave za termično obdelavo odpadkov v izbrani lokalni skupnosti − občini Kočevje ter podali pregled aktualne zakonodaje in usmeritev Slovenije in Evropske unije, ki so povezane s termično predelavo odpadkov. Osredotočili smo se na tehnologijo plazemskega uplinjanja odpadkov, ki je sodobna tehnologija s številnimi okoljskimi prednostmi, vendar z občutljivo ekonomsko učinkovitostjo zaradi še vedno trajajočega razvoja in inovativnosti. Omejena ponudba tehnologij za komercialno uporabo in relativno visoki investicijski stroški so razlog za redke primere dobrih praks, ki so primerljive z razmerami v Sloveniji. Trend se lahko spremeni, saj ravno v zadnjih letih na trg prihajajo naprave za komercialno uporabo ustrezne velikosti, ki so vse bolj zanesljive. Ugotovili smo, da bi bila uvedba plazemskega uplinjanja odpadkov v občini Kočevje s tehnološkega in ekonomskega vidika izvedljiva. Investicija za izgradnjo naprave z zmogljivostjo predelave 10.000 ton odpadkov na leto je ocenjena na 22 milijonov evrov. Izračun, ki je bil opravljen za 20-letno preučevano obdobje investicije in upošteva 50 % subvencioniranje investicije, je pokazal, da bi bila vračilna doba investicije 10 let. Upravičenost izgradnje plazemskega uplinjanja odpadkov potrjujejo tudi številne koristi z družbenega, razvojnogospodarskega in okoljskega vidika. Slovenija bi si z novo napravo lahko zagotovila večji odstotek predelave nevarnih odpadkov na domačih tleh, občina Kočevje pa bi si povišala stopnjo energetske samooskrbe in zmanjšala obremenitev okolja v primerjavi s sedanjim stanjem, kar bi občanom omogočalo kakovostnejše pogoje za življenje.
Ključne besede: ravnanje z odpadki, termična predelava, plazemsko uplinjanje, pretvorba, izraba, energija, sintezni plin, toplota, lokalna raven
Objavljeno v RUNG: 15.03.2017; Ogledov: 6384; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

123.
Vloga trajnostne oskrbe z energijo pri sNES prenovi stavb in okrožij
Henrik Gjerkeš, Marjana Šijanec-Zavrl, 2016, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci

Ključne besede: Trajnostna energija, obnovljivi viri energije, skoraj nič-energijske stavbe
Objavljeno v RUNG: 28.10.2016; Ogledov: 4857; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

124.
Stroškovno učinkovito in okolju prijazno ogrevanje
Henrik Gjerkeš, 2016, poljudni članek

Opis: V Sloveniji toplotne črpalke in kotli na lesno biomaso predstavljajo največji potencial za trajnostno povišanje deleža OVE pri oskrbi gospodinjstev s toplotno energijo. Zamenjava ELKO, najpogostejšega fosilnega energenta, z zemeljskim plinom, ki lokalno sicer manj onesnažuje okolje, je izgubil ekonomske prednosti, pa tudi že prej ni izpolnjeval trajnostnih in strateških razvojnih usmeritev. Toplotne črpalke uporabljajo visok delež OVE pri svojem delovanju in so okoljsko sprejemljiv in ekonomsko učinkovit način ogrevanja s (potencialno) pozitivnimi družbenimi multiplikativnimi učinki. Primerne so za (skoraj) vse stavbe. Individualni kotli na različne oblike lesne biomase ostajajo stroškovno zelo učinkovit način ogrevanja, upoštevati pa je potrebno emisijo trdih delcev in posledice le-teh. Nekateri drugi sistemi za izkoriščanje OVE, ki so bolj odvisni od naravnega nihanja vremenskih pogojev (sprejemniki sončne energije, sončne elektrarne) so lahko v primeru lastne rabe individualnih uporabnikov tudi primerni za bolj trajnostno oskrbo gospodinjstev z energijo, njihova vrednost pa se kaže predvsem v ekonomski in tehnični dostopnosti do tehnologij, s katerimi lahko vsak posameznik prispeva, da bomo vsi skupaj vedno bolj živeli v skladu s trajnostnimi načeli.
Ključne besede: Trajnostna energija, obnovljivi viri energije, toplotne ćrpalke
Objavljeno v RUNG: 26.10.2016; Ogledov: 5310; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

125.
Zasnova sistema za ciljno spremljanje porabe energije
Janko Kavčič, 2016, diplomsko delo

Opis: Metoda ciljnega spremljanja porabe energije je učinkovito orodje, s katerim lahko nadzorujemo porabo energije v podjetju. Opira se na meritve ter na pravilno odločanje in ukrepanje. V diplomskem delu obravnavamo problem ustvarjanja prikazov, vizualizacij in poročil iz neobdelanih podatkov, ki jih posredujejo merilniki porabe v bazo podatkov. Iz teh ustvarjenih prikazov lahko nato različne skupine zainteresiranih uporabnikov hitro vidijo informacije, ki jih zanimajo. Prikazi vsebujejo linijske grafe in tabelarične prikaze o porabi energije strojev, korelacijske diagrame o porabi energije glede na proizvedeno število izdelkov, glede na proizvedeno maso izdelkov, glede na število udarcev stroja ter graf kumulativne vsote in treemap prikaz. Ti prikazi služijo energetikom za lažje analiziranje stanja in odločanje o nadaljnjih ukrepih ter kot poročila nadrejenim. V diplomskem delu smo ugotovili, da je konstantno spremljanje izredno pomembno za obvladovanje energetskih tokov. Prikazi omogočajo lažje in hitrejše primerjanje porabe energije proizvodnih strojev med sabo in tudi z drugimi proizvodnimi spremenljivkami, hitreje se odkrivajo napake in se zato tudi hitreje odpravljajo. Tudi odločanje o nadaljnjih ukrepih je lažje, saj je na voljo več podatkov, prav tako je učinkovitejše spremljanje učinkov teh ukrepov in nadaljnje načrtovanje proizvodnje.
Ključne besede: ciljno spremljanje, raba energije, električna energija, kazalniki, informacijski sistem
Objavljeno v RUNG: 27.09.2016; Ogledov: 6225; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

126.
127.
128.
Model prehoda v trajnostno krožno ekonomijo v občini Kočevje
Valter Pisk, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen model prehoda v trajnostno krožno ekonomijo v občini Kočevje kot podlaga za izboljšanje gospodarskih in socialnih razmer v občini. Koncept krožnega gospodarstva temelji na načelu identifikacije in čim večjega izkoriščanja lokalnih potencialov ter dviga dodane vrednosti v lokalnem okolju z vsemi multiplikativnimi učinki, ki pri tem nastanejo. Največji razvojni potencial občine Kočevje predstavlja gozd, ki še ni izkoriščen v zadostni meri. Koncept temelji na izhodišču, da z območja občine ne odide noben hlod neobdelan in da se lesna biomasa izkoristi v največji možni meri. To vključuje celovito, trajnostno gospodarjenje z gozdom, sečnjo in spravilo hlodov ter pripravo lesa za proizvode z višjo dodano vrednostjo ob istočasni izrabi manjvrednega lesa in ostankov za proizvodnjo električne in toplotne energije. Celovitost trajnostne verige lesa zahteva vključitev socialnega podjetništva, izobraževanje kadrov, dodatno usposabljanje zaposlenih in ohranjanje obstoječih oziroma ustvarjanje novih zelenih delovnih mest. Osrednji del modela predstavlja postavitev centra predelave lesa za celovito ravnanje z lesno biomaso. Krožni proizvodni proces, začet z zbiranjem lesne biomase z vsemi elementi, se nadaljuje z žagalno linijo za proizvodnjo žaganega lesa in se sklene s sušilnicami, ki deskam povišajo dodano vrednost, ter kogeneracijskim sistemom s procesom uplinjanja lesne biomase za proizvodnjo električne in toplotne energije kot sekundarnih produktov. Učinki modela so prikazani v kontekstu ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika. Nedvomne okoljske učinke predlaganega modela dopolnjujeta oceni o več kot 4 milijonih EUR dobička in 45 novih zelenih delovnih mestih v prvih 15 letih obratovanja. Predlagani koncept je primer racionalne implementacije dolgoročne razvojne strategije Slovenije in ponuja priložnost za razvoj lokalnih skupnosti, oživitev lesnopredelovalne industrije in dvig konkurenčnosti gospodarstva v Sloveniji.
Ključne besede: energija, kogeneracija, krožna ekonomija, lesna biomasa, lokalna skupnost, potencial, trajnost
Objavljeno v RUNG: 12.05.2016; Ogledov: 7811; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

129.
ZASNOVA SONČNE ELEKTRARNE POREČE IN OCENA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI SLEDILNEGA SISTEMA : diplomsko delo
Tadej Arčon, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni osnovni gradniki sončne elektrarne ter ekonomska upravičenost sončnih elektrarn z gibljivo in negibljivo konstrukcijo v Sloveniji.
Ključne besede: Elektrarna, sončno sevanje, električna energija, fotonapetostni panel, razsmernik
Objavljeno v RUNG: 18.04.2016; Ogledov: 7706; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

130.
Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh