Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 147
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Stavbe in trajnostna energija
Henrik Gjerkeš, 2021, strokovni članek

Opis: Ustrezna izbira tehnologije za oskrbo stavb z energijo z visokim deležem OVE je z vseh vidikov - okoljskega, ekonomskega in družbeno-socialnega izrazito bolj trajnostna od fosilnih goriv.
Ključne besede: trajnostna energija, stroški onesnaževanja, samooskrba
Objavljeno v RUNG: 25.01.2022; Ogledov: 1504; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

22.
Pregled, analiza in predlog alternativne oskrbe z energijo - LDC Letališka : Logistično Distribucijski Center Mercator Ljubljana
Henrik Gjerkeš, 2021, elaborat, predštudija, študija

Opis: Osnovna varianta temelji na podatkih, dimenzijah in ocenah v že izdelani projektni dokumentaciji, razen v tistih delih, kjer smo lahko podali natančnejše ocene na osnovi namensko pridobljenih podatkov in ocen v času izdelave te analize od dobavitelja toplotne energije Energetika Ljubljana, Statističnega urada RS in renomiranega slovenskega proizvajalca in projektanta sistemov na osnovi vrhunskih toplotnih črpalk Kronoterm. V predlagani varianti 1 se ogrevanje prostorov izvede s toplotnimi črpalkami voda/voda in priklop na sistem daljinskega ogrevanja v določenem obsegu. Hlajenje prostorov je izvedeno z istimi toplotnimi črpalkami voda/voda, ta varianta pa omogoča tudi pasivno hlajenje s podtalnico. Varianta 1 poleg okoljskih (gretje in hlajenje prostorov LDC Mercator z 68,5 % obnovljivih virov energije) kaže tudi izrazite ekonomske prednosti pred osnovno varianto: • za 280.000 EUR ali za 47 % nižja investicija; • za 76.504 EUR ali za 54 % nižji letni vseživljenjski stroški; • v 15 letih 1.469.270 EUR prihranka pri oskrbi z energijo. Posebej opozarjamo na dvigovanje cene EU-ETS emisijskih kuponov, ki bodo glede na napovedi tudi v bodoče imeli pomembnejši vpliv na ceno toplote iz sistema daljinskega ogrevanja Energetika Ljubljana. Investicija v sončno elektrarno izboljša finančni tok oskrbe z energijo LDC Mercator v vseh variantah in kljub visoki investiciji v 15 letih investitorju prinese občutne finančne koristi ter dvigne delež obnovljivih virov na 76,9 %. Prodaja odpadne toplote izboljša finančno bilanco oskrbe z energijo LDC Mercator, vendar zahteva dodatno investicijo in je občutljiva na odkupno ceno odpadne toplote. Rast cene emisijskih kuponov kljub vsemu daje nezanemarljivi potencial tej varianti in je po preliminarnih informacijah zanimiva za Energetiko Ljubljana, še posebej v kombinaciji z aktualnim razpisom Norveškega mehanizma, ki izkoriščanja podtalnice uvršča med upravičene namene. Analiza občutljivosti pokaže, da ima zvišanje cene toplote iz SDO ali električne energije manjši vpliv na predlagano varianto 1 v vseh kombinacijah, kot na osnovno varianto. Pri variantah s sončno elektrarno je NSV bolj občutljiva na višino investicije, vendar podražitev električne energije pri vseh variantah prinese zmanjšanje vseživljenjskih stroškov. Zvišanje cene toplote iz SDO ima zanemarljiv vpliv na vseživljenjske stroške predlagane variante 1, kar zmanjšuje tveganje zvišanja stroškov za ogrevanje zaradi nepredvidljive, a hitro naraščajoče cene emisijskih kuponov, ki jih z administrativnimi ukrepi ne moremo kompenzirati. Visok delež obnovljivih virov energije pri predlagani varianti 1 v vseh oblikah omogoča, da na ne-administrativen način LDC Mercator izpolni standarde skoraj nič-energijskih stavb (sNES) in s tem stopi med vodilne primere dobre prakse trajnostne gradnje.
Ključne besede: oskrba z energijo, trajnostna energija, Mercator
Objavljeno v RUNG: 04.10.2021; Ogledov: 1586; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

23.
Nadgradnja sistema daljinskega ogrevanja s trajnostno energijo : magistrsko delo
Tomaž Jakin, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo na podlagi podrobne analize obstoječega sistema daljinskega ogrevanja predlagali variantne nadgradnje, ki bodo znižale ceno ogrevanja in povečale energetsko učinkovitost skladno s strategijo EU in Slovenije na področju trajnostnega ogrevanja stavb. Izgube sistema smo po znižanju temperature vtoka glavnega razvoda iz 75°C na 65°C znižali z 21,68 % na 16,28 %. V analizi trajnostnih in okoljskih vidikov zamenjave obstoječega energenta smo izvedli primerjavo različnih energentov upoštevajoč izkoristek posameznega sistema. Naredili smo primerjavo med zemeljskim plinom, sekanci, peleti in toplotna črpalka (TČ). Podrobneje smo analizirali TČ za objekt 14 in ugotovili da je TČ je ekonomsko in trajnostno v analiziranem primeru najučinkovitejša rešitev. V prvi fazi ekonomske analize smo naredili izračun denarnega toka za sanacijo izolacije glavnega razvoda. Ocena znižanja obratovalnih stroškov temelji na znižanju toplotnih izgub vročevoda s 16,28 % na 4,71 %. Investicija se povrne v 10 letih. Ocena finančnih kazalnikov investicije v TČ brez sanacije izolacije glavnega razvoda za vse objekte upošteva prihranke zgolj zaradi nižje cene toplote iz TČ v primerjavi s plinskim kotlom. Investicija se povrne v 8 letih. Pokazali smo, da ima celovit pristop s toplotno sanacijo vročevoda ob hkratni zamenjavi plinskih kotlov s
Ključne besede: sistemi daljinskega ogrevanja, trajnostna energija, toplotne črpalke, zemeljski plin, sončne elektrarne, magistrske naloge
Objavljeno v RUNG: 25.05.2021; Ogledov: 3064; Prenosov: 107
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

24.
Toplotne črpalke v kontekstu trajnostnega ogrevanja v Sloveniji
Henrik Gjerkeš, 2019, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Toplotne črpalke in lesna biomasa ter odpadki, slednja prvenstveno kot kogeneracijski vir sistemov daljinskega ogrevanja, pri današnji stopnji razvoja tehnologije in klimatskih danosti v Sloveniji nedvoumno predstavljajo najbolj okolju prijazen, ekonomsko učinkovit in družbeno-socialno sprejemljiv način za oskrbo stavb s trajnostno energijo. Toplotne črpalke uporabljajo od 80 do preko 90 % obnovljivih virov energije pri svojem delovanju in pri gradnji/prenovi stavb presegajo sicer stroge zakonodajne zahteve v obliki meril za skoraj nič-energijske stavbe (sNES). Moderne inverterske toplotne črpalke ne potrebujejo ne zalogovnikov toplote, ne kakršnegakoli drugega podpornega sistema (t.i. bivalentnih sistemov), ampak so kot samostojni ogrevalno/hladilni sistem (ob seveda preudarnem projektiranju) primerne za vse stavbe. Trend razvoja na področju oskrbe s trajnostno energijo gre v smer integracije različnih sistemov, s čemer je mogoče kompenzirati nestalnost posameznih obnovljivih virov energije. Vključno z novimi možnostmi, ki jih takšna integracija omogoča na področju akumulacije energije, dobivajo toplotne črpalke vedno pomembnejšo vlogo tudi v sistemih daljinskega ogrevanja v kontekstu dviga stopnje lokalne energetske samooskrbe in zmanjševanju odvisnosti od tujih energetskih virov.
Ključne besede: Toplotne črpalke, trajnostna energija, obnovljivi viri energije
Objavljeno v RUNG: 01.12.2020; Ogledov: 2653; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

25.
Javna luč skozi arhive Občine Tržič
Drago Papler, 2016, strokovni članek

Ključne besede: javna razsvetljava, elektrifikacija, hidroelektrarne, elektroenergetika, električna energija, omrežja, arhivi, Tržič, zgodovina
Objavljeno v RUNG: 16.06.2020; Ogledov: 2555; Prenosov: 0

26.
27.
Hidroelektrarna Lomščica 1991-2019
Drago Papler, 2019, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: hidroelektrarne, Lomščica, Tržič, akumulacijski bazen, električna energija, pretok vode, analitika, tehnologija, obnovljivi viri, energetika, ekonomika, ekologija, zgodovina
Objavljeno v RUNG: 08.06.2020; Ogledov: 2519; Prenosov: 0

28.
Hidroelektrarna Savica 60 let
Drago Papler, 2010, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: hidroelektrarne, Savica, Ukanc, proizvodnja, električna energija, pretok vode, analitika, tehnologija, obnovljivi viri, energetika, ekonomika, ekologija, zgodovina
Objavljeno v RUNG: 08.06.2020; Ogledov: 2583; Prenosov: 0

29.
30.
Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh