Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KEMIJSKA IN SENZORIČNA ANALIZA TIPIČNIH AROMATIČNIH LASTNOSTI VIN SORTE 'MODRA FRANKINJA'
Urban Hlade, 2023, diplomsko delo

Opis: 'Modra frankinja' (Vitis vinifera L.) je tradicionalna slovenska sorta grozdja, a kljub temu Slovenci o njej nismo dovolj seznanjeni. Tudi ko gledamo širši vinski svet, opazimo, da o tej sorti in njenih značilnostih vemo zelo malo. Po naših podatkih aromatične tipičnosti vin sorte 'Modra frankinja' še niso bile raziskane. Diplomsko delo je prva tovrstna raziskava te sorte. V delu smo želeli raziskati aromatične lastnosti vin te sorte s pomočjo neformalne senzorične analize. Na ta način smo povzeli katere senzorične note so na splošno izrazite pri obravnavani sorti vina. V nadaljevanju smo s kemijsko analizo aromatičnih spojin vzorcev vina to še kemijsko ovrednotili. Pri kemijski analizi smo se osredotočili na štiri skupine spojin, ki po našem mnenju krojijo tipičnost arom vin sorte 'Modra frankinja'. To so: monoterpeni, estri, norizoprenoidi in C6-alkoholi. Rezultati kažejo, da so prav predstavniki skupine terpenov tisti, ki se pojavljajo v največjih koncentracijah v obravnavanih vinih in pomembno krojijo aromatični profil vin 'Modra frankinja'. C13-norizoprenoidi so bili prisotni v večjih koncentracijah pri vzorcih sortnega vina 'Modra frankinja', kot pri vinih 'Modri pinot' ali vinih bordojskih sort. A še vedno vsebnosti C13-norizoprenoidi ostajajo precej manjše od zaznavnih senzoričnih pragov teh spojin.
Ključne besede: Vino, vitis vinifera L. 'Modra frankinja', kemijska analiza, estri, terpeni, norisoprenoidi, C6-alkoholi, plinski kromatograf, GC-MS.
Objavljeno v RUNG: 04.07.2023; Ogledov: 1152; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

2.
VPLIV KOVINSKIH IONOV NA IZGUBO SADNE AROMATIKE MLADIH BELIH VIN
Matic Ferjančič, 2020, diplomsko delo

Opis: Zaradi dejstva, da se kar nekaj slovenskih svežih belih vin že v kratkem obdobju po trgatvi sooča s posledicami netipičnega staranja (ATA), ki se kaže predvsem v hitri izgubi intenzivne sadne aromatike, smo se odločili, da bomo v diplomskem delu raziskali vzroke, ki pripeljejo do tega vedno bolj perečega problema. Ob preučevanju literature, povezane s to tematiko, smo naleteli na podatke, da bi lahko bila izguba intenzivne sadne aromatike (hidroliza estrov) povezana s povečanimi vsebnostmi kovinskih ionov v vinih. Poleg tega smo zasledili tudi raziskave, v katerih raziskovalci dokazujejo, da večja vsebnost antioksidantov v vinih pomaga zaščititi sadne estre. Da bi te informacije preverili, smo se odločili narediti poskus, v katerem smo v različnih obravnavanjih v vino sorte Sauvignon dodali realne količine kovinskih ionov in antioksidantov. Tako pripravljene vzorce smo nato pospešeno starali 50 dni pri 30 °C. Po koncu staranja smo estre iz vzorcev ekstrahirali z dietil etrom in te ekstrakte analizirali z uporabo plinskega kromatografa s plamenskim ionizacijskim detektorjem (GC-FID). Ugotovili smo, da kovinski ioni vplivajo na zmanjšanje količine estrov v izbranem vinu. Ravno tako smo ugotovili, da večja vsebnost antioksidantov v vinu, ki vsebuje več kovinskih ionov, pomaga zmanjšati hidrolizo estrov. Tekom izvedbe poskusa smo se soočili s kar nekaj ovirami in tako spoznali, da za pospešeno staranje vzorcev za analizo estrov ni primeren vsak material posodic. Pri stekleničkah smo opazili, da je med uporabo novega in opranega rabljenega stekla po 50-dnevnem staranju velika razlika v vsebnosti estrov v vzorcih. Možno je, da se med staranjem iz natrijevega borosilikatnega stekla v vino ekstrahirajo kovinski ioni, ki na tak način kontaminirajo vzorce. Pri polipropilenski (PP) embalaži pa smo opazili, da se med staranjem količina estrov v vzorcih zmanjša bolj kot v opranem rabljenem steklu. Vzrok za to je najverjetneje v adsorpciji estrov na stene PP posode.
Ključne besede: vino, estri, kovinski ioni, antioksidanti, ATA, plinski kromatograf s plamenskim ionizacijskim detektorjem, GC-FID, izguba sadne aromatike, vpliv materiala embalaže na hidrolizo estrov
Objavljeno v RUNG: 29.07.2020; Ogledov: 4393; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh