Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: narodna sprava, (neo)fašizem, slovenska država, povratek k NOB
Objavljeno v RUNG: 18.09.2020; Ogledov: 3401; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Obe besedili sta nastali v prelomnih trenutkih slovenske zgodovine: Prešernova pesnitev v času nemške politične, gospodarske in kulturne nadvlade in porajanja zahtev po združeni Sloveniji, Bevkova povest pa v času italijanskega fašizma in okupacije Primorske. Na prvi pogled Prešernova visoka romantična poezija in Bevkova prejkone trivialna povest razen tematike poganstva in krščanstva nimata nič skupnega, vendar pa gre v obeh primerih za prikrito sporočilo, pogojeno s cenzurnimi postopki tedanje oblasti, za obsodbo nasilnih tujih oblastnikov, za pozive k narodni enotnosti, za poudarjanje domoljubne zavesti in za odnos do narave, ki kot najvišjo vrednoto vzpostavlja tostranstvo in ne onostranstvo. Pričujoča primerjava in interpretacija pa vidi v Bevkovi povesti tudi neposredno navezavo na Prešernovo pesnitev, in sicer kot njeno tematsko nadaljevanje, časovno prilagoditev in razlago.
Ključne besede: pokristjanjevanje, staroverci, Slovenija, krščanstvo, poganstvo, France Prešeren, France Bevk, Krst pri Savici, Umirajoči bog Triglav, fašizem, cenzura, Kobarid, romantična pesnitev, zgodovinska povest, domoljubje
Objavljeno v RUNG: 25.10.2018; Ogledov: 4742; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Predstavitev literature Damirja Feigla s poudarkom na njegovi vlogi v času fašizma med dvema vojnama.
Ključne besede: literarna zgodovina, kanonizacija, berila, maskiranje sporočil, fašizem, Primorska
Objavljeno v RUNG: 05.01.2018; Ogledov: 4834; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Obe besedili sta nastali v prelomnih trenutkih slovenske zgodovine: Prešernova pesnitev v času nemške politične, gospodarske in kulturne nadvlade in porajanja zahtev po združeni Sloveniji, Bevkova povest pa v času italijanskega fašizma in okupacije Primorske. Na prvi pogled Prešernova visoka romantična poezija in Bevkova prejkone trivialna povest razen tematike poganstva in krščanstva nimata nič skupnega, vendar pa gre v obeh primerih za prikrito sporočilo, pogojeno s cenzurnimi postopki tedanje oblasti, za obsodbo nasilnih tujih oblastnikov, za pozive k narodni enotnosti, za poudarjanje domoljubne zavesti in za odnos do narave, ki kot najvišjo vrednoto vzpostavlja tostranstvo in ne onostranstvo. Pokristjanjevanje pri Prešernu in Bevku: Domoljubne prvine in vrednote v Prešernovi pesnitvi Krst pri Savici in Bevkovi povesti Umirajoči bog Triglav. Available from: https://www.researchgate.net/publication/318753737_Pokristjanjevanje_pri_Presernu_in_Bevku_ [accessed Aug 14, 2017].
Ključne besede: slovenska literatura, poezija, proza, romantika, socialni realizem, France Prešeren, France Bevk, krščanstvo, poganstvo, pokristjanjevanje, Kobarid, Bohinj, cenzura, prikrito sporočilo, Metternichov absolutizem, italijanski fašizem, domoljubje
Objavljeno v RUNG: 17.08.2017; Ogledov: 6292; Prenosov: 234
Celotno besedilo (794,88 KB)

Opis: V diplomskem delu obravnavam pesniške opuse avtoric Erne Muser, Vere Albreht in Katje Špur, ki so preživele vojno, pri tem pa osrednji poudarek namenim prikazu in obravnavi taboriščne poezije. Taboriščna poezija je pri Erni Muser zajeta v ciklu Ne zlomiš src, iz njene edine zbirke Vstal bo vihar (1946). Drugi dve pesnici sta svoje pesmi združili v zbirki Ravensbriške pesmi (1977). V svoji nalogi se osredotočam na zgodovinske okoliščine nastanka taboriščne poezije in njeno umestitev v književnost narodnoosvobodilnega boja ter v širše literarne tokove tistega časa. Motivno-tematska in slogovna analiza pokaže, da se pesmi avtoric med seboj razlikujejo tako vsebinsko kot slogovno, kar kaže na vplive različnih, pogosto nasprotujočih si literarnih smeri tistega obdobja. Nekatere pesmi obravnavanih avtoric po svoji kvaliteti odstopajo od glavnine taboriščne poezije in upravičujejo svojo reprezentativnost v njenem okviru. S tem dodatno potrjujejo ugotovitev Novak-Popov, ki med izjeme od prevladujoče “šablonskosti, klišejskosti in shematiziranosti” (Novak-Popov, 1986, str. 203) taboriščne poezije uvršča tudi pesnici Katjo Špur in Erno Muser (Novak - Popov, 1986). Menim da, tudi Vera Albreht v vsaj dveh pesmih presega meje tega žanra.
Ključne besede: Taboriščna poezija, koncentracijska taborišča, nacizem, fašizem, narodnoosvobodilni boj, Osvobodilna fronta, partizanska poezija, druga svetovna vojna, žensko pesništvo, Ravensbrück.
Objavljeno v RUNG: 29.09.2016; Ogledov: 9144; Prenosov: 326
Celotno besedilo (538,11 KB)