1. |
2. Balkan landscapes and female desire in three novellas by women writers from the late 19th and early 20th centuriesKatja Mihurko, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: This article analyses the representation of female sexual desire in the works of
three authors set in the Balkans. It is based on the hypothesis that the concept
of the Balkans was still in its formation in the 19th century and therefore offered opportunities for the projection of various ideas. As such, it also served
as a backdrop for three stories in which the authors (Mara Čop Lenger- Marlet, Milena Mrazović-Preindlsberger and Zofka Kveder) featured three female
characters who transcended the boundaries of normative femininity
Ključne besede: Mara Čop Lenger-Marlet, Marie von Berks, Milena Mrazović-Preindlsberger, Zofka Kveder, ženska spolna želja, intimnost, Balkans, družbeni spol, vmesna identiteta
Objavljeno v RUNG: 06.01.2025; Ogledov: 655; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (914,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Presežni sram, preseganje sramu : oblikovanje kvir identitete v delu Ivan O. Ivana MrakaDarko Ilin, 2024, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: politika čustev, zlasti sramu, pomembna za razumevanje transformacijskega potenciala literarne reprezentacije. Pričujoči prispevek se osredotoča na literarne reprezentacije sramu v slovenski literaturi, zlasti v povezavi z moškostjo in homoseksualnostjo. Obravnava delo Ivana Mraka, še posebej njegov avtobiografski roman Ivan O., ki je prvo osebnoizpovedno literarno delo s kvir tematiko v slovenskem kontekstu. Razpravlja o kompleksni naravi sramu in njegovem vplivu na življenjsko izkušnjo protagonista ter raziskuje, kako sram vpliva na procese identifikacije in samopredstavitve v družbi, obenem pa skuša predstaviti lok preseganja kvir sramu v romanu.
Ključne besede: kvir, sram, identiteta, Ivan O.
Objavljeno v RUNG: 08.10.2024; Ogledov: 1110; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Zenitistični koncept barbarogenija kot kritika zahodnoevropske kultureKristina Pranjić, 2020, izvirni znanstveni članek Ključne besede: jugoslovanska književnost, literarna avantgarda, zenitizem, Micić, Ljubomir, barbarogenij, imagologija, Evropa, Balkan, kulturna identiteta
Objavljeno v RUNG: 19.11.2020; Ogledov: 4030; Prenosov: 121
Celotno besedilo (2,16 MB) |
7. Didaktično-metodični vidiki pouka slovenščine na slovensko-italijanskem kulturnem stikuMaja Melinc Mlekuž, 2016, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V prispevku so predstavljeni izsledki obsežne aplikativne (primerjalne) empirične raziskave, ki so podali diagnozo narodne
zavesti med mladimi na obeh straneh meje ter prognozo družbenega razmerja, kar bo zlasti v zamejskem prostoru vplivalo
na prihodnjo didaktično strukturo pouka književnosti, podrobnejše diferenciranje ciljev, didaktičnih strategij, gradiv in
metod pouka.
Ključne besede: pouk književnosti, didaktika književnosti, cilji pouka književnosti, slovenska šola v Italiji, narodna identiteta
Objavljeno v RUNG: 24.08.2020; Ogledov: 3877; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Srečanja in obsedenosti v sodobnem mestuHelene Thümmel, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na identiteto v urbanih prostorih, združuje teoretična prizadevanja in terensko raziskovanje z intervencijami v javnem prostoru v štirih evropskih mestih (#Gradec, #Ljubljana, #Trst, #Reka). Raziskava preizprašuje o manifestacijah in izvoru identitete v javnem prostoru, v kakšnih oblikah se ta lahko pojavi in v katerih praksah se pogosto uporablja za vizualizacijo. Besedilo dela se razvija vzdolž treh področij vedenja:
Prvi del pokriva splošno raziskavo (3//sessions) o izbranih elementih in strukturah sodobnega mesta. Drugi del je študij specifične prakse in poskusov identifikacije prebivalcev mesta (4//obsessions).
Praktično delo (//preveč večernih zabav) sestavlja vrsta intervencij, pri čemer so pozicije (prostorsko, čustveno, politično, družbeno) #označene z betonskimi kockami velikosti 12x12x12cm. Intervencije zastavljajo vprašanja o aktualni oziroma dominantni pripovedi. Kocke so lahko postavljene kot provokacija, kot pikselacija #urbanega prostora, kot ustvarjanje #skupnega območja ali služi kot #spomenik, itd.
Tretji del (5//again!) je dokumentacija praktičnega dela magistrskega zaključnega projekta. Intervencije v javnem prostoru imajo namen osvetliti probleme urbanega okolja in težave v procesu identifikacije. Zadnji del se osredotoča na avtoričin osebni pristop k projektu in izhaja predvsem iz njene umetniške prakse v javnem prostoru.
Ključne besede: urbani prostor, javni prostor, okolje, identiteta, meščan, uporabnik, situacija, umetnost, akcija, intervencija
Objavljeno v RUNG: 24.04.2018; Ogledov: 6498; Prenosov: 205
Celotno besedilo (13,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Razmerje med tujino in domovino na zemljevidu Maruše KreseZala Pavšič, 2017 Opis: Prispevek predstavlja razmišljanja o odnosu med tujino in domovino slovenske pisateljice in novinarke Maruše Krese (1947–2013), ki je med osamosvajanjem Slovenije prebivala v Berlinu. Poleg analize njene poezije, ki kaže na potrebo po preseganju meja nacionalnega, identitete in sorodnih konceptov, članek zajema tudi do sedaj še neobravnavana razmišljanja Maruše Krese o osamosvojitvi Slovenije, ki jih je avtorica skupaj s tremi somišljenicami podala v korespondenci Briefe von Frauen über Krieg und Nationalismus. Prispevek vključuje tudi kritične odzive na omenjeno delo ter umešča Marušo Krese v izseljensko književnost.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Maruša Krese, Briefe von Frauen über Krieg und Nationalismus, identiteta, Slovo od Slovenije, domovina
Objavljeno v RUNG: 07.07.2017; Ogledov: 5548; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Tematika ujetosti v romanu Intimno Gabriele Babnik : Diplomsko deloLara Brankovič, 2016, diplomsko delo Opis: Z literarnovedno analizo in interpretacijo romana Intimno ter na podlagi izsledkov socioloških in migracijskih študij smo ugotavljali, kako se priseljenci soočajo z novo kulturo, s stereotipi in predsodki, ki jih Slovenci izražajo do njih, in ali se priseljencem uspe integrirati in asimilirati v neznano okolje. Preučevali smo ujetost na družbeni in osebno-intimni ravni, ter kako ta vpliva na razmišljanje priseljencev. Preverjali smo odnose med moškim in žensko, odnose med starši in otroki ter kako ti vplivajo na izgradnjo identitete ter kako se ta spreminja in preoblikuje. Ugotovili smo, da se priseljenci soočajo s stereotipi in predsodki, kar jim onemogoča, da bi se uspešno integrirali in asimilirali v novo okolje. Zaradi zavračanja s strani domačinov se počutijo tujci v novem okolju, hkrati pa občutijo tudi odtujitev od domovine. Spopadanje z vsakdanjimi očitki in težavami povzroči izgubo njihove identitete, s tem pa se pojavijo tudi konflikti v partnerskih odnosih. Odnosi med starši in otroki se kažejo, kot slabi, zaradi česar se odrasli posamezniki ne znajo soočati s težavami v partnerskih odnosih in pri vzgoji otrok.
Ključne besede: Roman Intimno, Gabriela Babnik, priseljevanje, kulturne razlike, asimilacija, integracija, identiteta, odnosi v partnerstvu, odnosi v družini
Objavljeno v RUNG: 28.09.2016; Ogledov: 7834; Prenosov: 314
Celotno besedilo (884,83 KB) |
