Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Didaktično-metodični vidiki pouka slovenščine na slovensko-italijanskem kulturnem stiku
Maja Melinc Mlekuž, 2016, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V prispevku so predstavljeni izsledki obsežne aplikativne (primerjalne) empirične raziskave, ki so podali diagnozo narodne zavesti med mladimi na obeh straneh meje ter prognozo družbenega razmerja, kar bo zlasti v zamejskem prostoru vplivalo na prihodnjo didaktično strukturo pouka književnosti, podrobnejše diferenciranje ciljev, didaktičnih strategij, gradiv in metod pouka.
Ključne besede: pouk književnosti, didaktika književnosti, cilji pouka književnosti, slovenska šola v Italiji, narodna identiteta
Objavljeno v RUNG: 24.08.2020; Ogledov: 2350; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Srečanja in obsedenosti v sodobnem mestu
Helene Thümmel, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na identiteto v urbanih prostorih, združuje teoretična prizadevanja in terensko raziskovanje z intervencijami v javnem prostoru v štirih evropskih mestih (#Gradec, #Ljubljana, #Trst, #Reka). Raziskava preizprašuje o manifestacijah in izvoru identitete v javnem prostoru, v kakšnih oblikah se ta lahko pojavi in v katerih praksah se pogosto uporablja za vizualizacijo. Besedilo dela se razvija vzdolž treh področij vedenja: Prvi del pokriva splošno raziskavo (3//sessions) o izbranih elementih in strukturah sodobnega mesta. Drugi del je študij specifične prakse in poskusov identifikacije prebivalcev mesta (4//obsessions). Praktično delo (//preveč večernih zabav) sestavlja vrsta intervencij, pri čemer so pozicije (prostorsko, čustveno, politično, družbeno) #označene z betonskimi kockami velikosti 12x12x12cm. Intervencije zastavljajo vprašanja o aktualni oziroma dominantni pripovedi. Kocke so lahko postavljene kot provokacija, kot pikselacija #urbanega prostora, kot ustvarjanje #skupnega območja ali služi kot #spomenik, itd. Tretji del (5//again!) je dokumentacija praktičnega dela magistrskega zaključnega projekta. Intervencije v javnem prostoru imajo namen osvetliti probleme urbanega okolja in težave v procesu identifikacije. Zadnji del se osredotoča na avtoričin osebni pristop k projektu in izhaja predvsem iz njene umetniške prakse v javnem prostoru.
Ključne besede: urbani prostor, javni prostor, okolje, identiteta, meščan, uporabnik, situacija, umetnost, akcija, intervencija
Objavljeno v RUNG: 24.04.2018; Ogledov: 4902; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (13,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Razmerje med tujino in domovino na zemljevidu Maruše Krese
Zala Pavšič, 2017

Opis: Prispevek predstavlja razmišljanja o odnosu med tujino in domovino slovenske pisateljice in novinarke Maruše Krese (1947–2013), ki je med osamosvajanjem Slovenije prebivala v Berlinu. Poleg analize njene poezije, ki kaže na potrebo po preseganju meja nacionalnega, identitete in sorodnih konceptov, članek zajema tudi do sedaj še neobravnavana razmišljanja Maruše Krese o osamosvojitvi Slovenije, ki jih je avtorica skupaj s tremi somišljenicami podala v korespondenci Briefe von Frauen über Krieg und Nationalismus. Prispevek vključuje tudi kritične odzive na omenjeno delo ter umešča Marušo Krese v izseljensko književnost.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Maruša Krese, Briefe von Frauen über Krieg und Nationalismus, identiteta, Slovo od Slovenije, domovina
Objavljeno v RUNG: 07.07.2017; Ogledov: 4024; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Tematika ujetosti v romanu Intimno Gabriele Babnik : Diplomsko delo
Lara Brankovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Z literarnovedno analizo in interpretacijo romana Intimno ter na podlagi izsledkov socioloških in migracijskih študij smo ugotavljali, kako se priseljenci soočajo z novo kulturo, s stereotipi in predsodki, ki jih Slovenci izražajo do njih, in ali se priseljencem uspe integrirati in asimilirati v neznano okolje. Preučevali smo ujetost na družbeni in osebno-intimni ravni, ter kako ta vpliva na razmišljanje priseljencev. Preverjali smo odnose med moškim in žensko, odnose med starši in otroki ter kako ti vplivajo na izgradnjo identitete ter kako se ta spreminja in preoblikuje. Ugotovili smo, da se priseljenci soočajo s stereotipi in predsodki, kar jim onemogoča, da bi se uspešno integrirali in asimilirali v novo okolje. Zaradi zavračanja s strani domačinov se počutijo tujci v novem okolju, hkrati pa občutijo tudi odtujitev od domovine. Spopadanje z vsakdanjimi očitki in težavami povzroči izgubo njihove identitete, s tem pa se pojavijo tudi konflikti v partnerskih odnosih. Odnosi med starši in otroki se kažejo, kot slabi, zaradi česar se odrasli posamezniki ne znajo soočati s težavami v partnerskih odnosih in pri vzgoji otrok.
Ključne besede: Roman Intimno, Gabriela Babnik, priseljevanje, kulturne razlike, asimilacija, integracija, identiteta, odnosi v partnerstvu, odnosi v družini
Objavljeno v RUNG: 28.09.2016; Ogledov: 5682; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (884,83 KB)

7.
Bralna kultura v instant družbi. : Uvodnik.
Maja Melinc Mlekuž, 2016, strokovni članek

Opis: Uvodnik v časopisu Novi glas.
Ključne besede: bralna kultura, funkcionalna pismenost, identiteta
Objavljeno v RUNG: 31.05.2016; Ogledov: 4536; Prenosov: 0

8.
9.
Konstitucija delavca kot subjekta
Karolina Babič, 2012, doktorska disertacija

Ključne besede: delo, delavci, identiteta, kapitalizem, fleksibilno delo, bioekonomija, disertacije
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 5932; Prenosov: 454
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Furlanska identiteta
Vlasta Križman, 2013, diplomsko delo

Ključne besede: diplomske naloge, etnična identiteta, furlanska identiteta, furlanska kultura, furlanski jezik, etnična zavest, italijanska kultura
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 8455; Prenosov: 438
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh