Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Branje je nedvomno ena zapletenejših kognitivnih operacij, hkrati pa je ravno bralna zmožnost v sodobni družbi ena poglavitnejših, saj nam tako v širšem, družbenem okvirju kot povsem osebnem smislu lahko vsaj malo pomaga razumeti kompleksnost sveta, v katerem živimo. Proces opismenjevanja se začne v šoli, ki je izredno pomembna tako v procesu literarne socializacije (Dović 2004), kakor tudi pridobivanja literarne zmožnosti (Zajc 2023). V času šolanja se vzpostavi tudi dvotirnost branja: prostočasnega (zasebnega) in kurikularnega, ki se razlikujeta tudi po vrsti bralne motivacije (Saksida 2017). V prispevku poudarjava pomen bralne motivacije za vzpostavitev trajnega pozitivnega odnosa do branja. Tega povezujeva z bralskim užitkom, ki ga mlajši bralci doživljajo predvsem ob ludičnih elementih v okviru bralnomotivacijskih delavnic, pa tudi z igrifikacijo, ki pri starejših učencih (v zadnji triadi) spremlja refleksijo in poustvarjanje ob prebranem. Vse navedene aktivnosti izhajajo iz načel konstruktivizma, predvsem pa strinjanja s trditvami M. Sarto (2015), da poučevanje (branja in literature) ne zadošča ter da je pri nagovarjanju mladih za branje treba vključiti tudi čustva. V nadaljevanju predstavljava zasnovo in izkušnje z bralnim projektom Odprta knjiga: GG4U, še zlasti elemente igrifikacije. Projekt je bil že vse od začetka zasnovan kot igra, v pandemijskem času pa se je v celoti preselil v virtualno okolje (Classcraft), ki udeležencem omogoča, da o prebranem razmišljajo ustvarjalno, igrivo, predvsem pa v virtualnem okolju (t. i. serious games), kjer si za branje šestih mladinskih besedil letno nadenejo novo podobo (svojega avatarja) in si jo med branjem po svoje tudi oblikujejo.
Ključne besede: bralna zmožnost, bralski užitek, igrifikacija, bralna motivacija
Objavljeno v RUNG: 30.08.2024; Ogledov: 941; Prenosov: 11
Celotno besedilo (3,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...