Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Jezikovne zadrege igralcev, knjižničarjev, novinarjev, pravnikov, učiteljev in zdravnikov
Anika Velišček, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava jezikovne zadrege jezikovnih uporabnikov, ki opravljajo različne poklice. Izbrali smo šest poklicev iz skupine, imenovane »Strokovnjaki/strokovnjakinje«, ki jih navaja Standardna klasifikacija poklicev (SKP), in sicer (1) igralec/igralka (2) knjižničar/knjižničarka, (3) novinar/novinarka, (4) pravnik/pravnica, (5) učitelj/učiteljica, (6) zdravnik/zdravnica. V teoretičnem delu orišemo pojem jezikovna zadrega, predstavimo jezikovne svetovalnice, kamor ljudje zastavljajo vprašanja o jeziku, v zadnjih letih je dejavnost v veliki meri prisotna na spletu (prim. Jezikovna svetovalnica ZRC SAZU). Predstavimo namen jezikovnih svetovalnic, razloge za zastavljanje vprašanj in opišemo problem poklicne specializacije uporabnikov, ki lahko vpliva na nabor jezikovnih zadreg. V povezavi s to problematiko so izpostavljeni terminološki slovarji. V empiričnem delu predstavimo raziskovalni problem, ki odpira vprašanje, kako poklicna specializacija vpliva na jezikovne zadrege jezikovnih uporabnikov in kakšne jezikovne zadrege uporabniki imajo. V nadaljevanju opišemo cilje, hipoteze in metodologijo raziskave. Z vodenimi pogovori z jezikovnimi uporabniki, ki opravljajo naštete poklice, se je izoblikoval nabor jezikovnih zadreg. Diplomsko delo analizira rezultate raziskave: poklicna specializacija vpliva na nabor jezikovnih zadreg, nabor sestavljajo zadrege z različnih ravnin jezika, nanj pa vpliva tudi prevladujoči način komuniciranja v poklicu.
Ključne besede: jezikovne zadrege, jezikovni uporabniki, poklici, pisno in ustno komuniciranje, jezikovno svetovanje.
Objavljeno v RUNG: 11.11.2020; Ogledov: 3014; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

2.
Potujoča jezikovna svetovalnica Fakultete za humanistiko (Nova Gorica)
Franc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer, druga izvedena dela

Opis: Potujoča jezikovna svetovalnica Fakultete za humanistiko je bila izvedena v okviru Tedna Univerze v Novi Gorici. Prvi del svetovalnice je bil izveden v sredo, 16. oktobra 2019, od 14.30 do 16.00 na Klubu goriških študentov v Novi Gorici (Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica). V dogodku, namenjenem predvsem dijakom, smo obiskovalcem odgovorili na vprašanja o jeziku in jim predstavili orodja, s katerimi si bodo v prihodnje pri podobnih vprašanjih lahko pomagali tudi sami. Svoja vprašanja so lahko obiskovalci posredovali tudi vnaprej, največ vprašanj pa je bilo namenjenih prevzemanju in pregibanju lastnih zemljepisnih imen.
Ključne besede: jezikoslovje, jezikovno svetovanje, slovenščina, pregibanje prevzemanje
Objavljeno v RUNG: 17.10.2019; Ogledov: 3051; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Jezikovno svetovanje, praksa in ideali
Rok Žaucer, Franc Marušič, 2009, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Jezikovno svetovanje v obliki jezikovnih kotičkov ima pri nas dolgo tradicijo.Z internetom se je kotičkarstvo še poenostavilo, olajšala se je tudi distribucija jezikovnih nasvetov, saj je vsak odgovor, postavljen na splet, dosegljiv tako rekoč vsakomur. Zato ne preseneča, da se je v zadnjih letih pojavilo več spletnih jezikovnih svetovalnic. Ob primerjavi nekaj jezikovnih svetovalnic prispevek omenja prednosti in slabosti posameznega tipa svetovalnice, kot tudi nekaj implikacij obstoja svetovalnic za jezikovno politiko.
Ključne besede: jezikovno svetovanje, slovenščina, urad za jezik
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 4746; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh