Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 64
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Spremljanje kakovosti vode reke Reke (maj - avgust 2015)
Asta Gregorič, Petra Makorič, Marta Stopar, Mladen Franko, 2015, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: Reka, kakovost vode, ionska kromatografija, TOC, vzorčenje
Objavljeno v RUNG: 02.03.2022; Ogledov: 1721; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
4.
Hidroelektrarna Lomščica 1991-2019
Drago Papler, 2019, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: hidroelektrarne, Lomščica, Tržič, akumulacijski bazen, električna energija, pretok vode, analitika, tehnologija, obnovljivi viri, energetika, ekonomika, ekologija, zgodovina
Objavljeno v RUNG: 08.06.2020; Ogledov: 2517; Prenosov: 0

5.
Hidroelektrarna Savica 60 let
Drago Papler, 2010, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: hidroelektrarne, Savica, Ukanc, proizvodnja, električna energija, pretok vode, analitika, tehnologija, obnovljivi viri, energetika, ekonomika, ekologija, zgodovina
Objavljeno v RUNG: 08.06.2020; Ogledov: 2583; Prenosov: 0

6.
OBDELAVA ODPADNIH VODA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH NARAVE V SLOVENIJI: TRENUTNO STANJE IN MOŽNOSTI RAZVOJA
Petra Gerbec, 2019, magistrsko delo

Opis: Za obdelavo odpadnih voda so na voljo različni sistemi, različen pa je tudi njihov okoljski odtis. V nalogi smo se osredotočili na obdelavo odpadnih voda na varovanih območjih narave v slovenskem visokogorju in sredogorju z uporabo decentraliziranih sistemov. Z analizo življenjskega cikla produkta (LCA) smo ovrednotili okoljski vpliv treh decentraliziranih sistemov: sistem Sanbox z rastlinsko čistilno napravo (RČN), sekvenčni šaržni reaktor (SBR) in kompostno stranišče. Med seboj smo primerjali sistema Sanbox z RČN in SBR ter ugotovili, da ima sistem Sanbox z RČN pri vseh vplivnih kategorijah bistveno večji vpliv od sistema SBR. Kompostno stranišče v primerjavo ni bilo vključeno, ker pri njem odpadne vode ne nastajajo. Opravljena analiza LCA je razkrila, da je to področje slabo kontrolirano in potrebno izboljšav. V okviru naloge smo analizirali tudi okoljske obremenitve, ki jih predstavljajo planinske koče v slovenskem visokogorju in sredogorju. Na podlagi posredovanih podatkov o parametrih vode na iztoku iz čistilnih naprav planinskih koč ni bilo mogoče podati jasnih zaključkov zaradi precejšnjih nihanj vrednosti parametrov med posameznimi vzorčenji. Za namen pridobitve mnenja obiskovalcev planinskih koč smo sestavili tudi vprašalnik. Rezultati vprašalnika so pokazali, da bi bilo potrebno po mnenju uporabnikov sanitarne sisteme v planinskih kočah izboljšati.
Ključne besede: Odpadne vode, okoljski odtis, LCA, varovana območja narave, Sanbox, kompostno stranišče, rastlinska čistilna naprava
Objavljeno v RUNG: 10.12.2019; Ogledov: 4566; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

7.
FOTOELEKTROKEMIČNI RAZKROJ BARVILA RODAMIN B V ODPADNIH VODAH Z UPORABO NANOSOV S FLUOROM DOPIRANEGA KOSITROVEGA OKSIDA
Matjaž Reya, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo z metodo fotoelektrokatalitičnega procesa opazovali razgradnjo barvila rodamin B v vodi. Izmerili smo čas, ki je bil potreben, da se je barvilo razgradilo in se je voda razbarvala. Vzorce smo analizirali s pomočjo UV-Vis spektroskopije. Raziskavo smo izvajali v foto-elektrokemijski celici, pri čemer smo uporabili anodo, katodo in referenčno elektrodo. Za anodo smo uporabili steklo z nanosom s fluorom dopiranim kositrovim oksidom (ang. fluorine doped tin oxide - FTO). Enako steklo smo izbrali za katodo, premazali smo jo s platino (Pt), za referenčno elektrodo pa smo uporabili srebro-srebrovo kloridno elektrodo (Ag|AgCl). Eksperiment je bil sestavljen iz treh obravnav z namenom primerjanja podatkov v različnih pogojih. Uporabili smo svetila treh valovnih dolžin 365 nm, 405 nm, in Vis svetlobo (> 400 nm). Potek reakcije smo preverili z uporabo 0,01 M žveplove kisline (H2SO4) in 0,001 M natrijevega hidroksida (NaOH). Ugotovili smo, da se je barvilo rodamin B koncentracije 1 × 10-5 mol/L, razgradilo samo v kislem mediju, z uporabo svetila valovne dolžine  = 405 nm. Razgradnja je v tem primeru potekala od 30 do 80 min. Na čas, ki je bil potreben za razgradnjo barvila, je bistveno vplivala aktivacija filma FTO. Eksperiment smo izvedli tudi brez svetila, v popolni temi, ta je, glede na poskuse z svetilom, potekel bistveno počasneje ali sploh ni potekel.
Ključne besede: Fotoelektrokataliza, rodamin B, FTO, razgradnja barvila, čiščenje vode
Objavljeno v RUNG: 21.10.2019; Ogledov: 4786; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

8.
9.
Groundwater distribution in the recharge area of Ljubljanica springs
Matej Blatnik, 2019, doktorska disertacija

Opis: Porečje Ljubljanice je s svojo kraško hidrologijo že stoletja predmet proučevanja. V začetku 19. stoletja so bila dela v največji meri posvečena preprečevanju ali vsaj omilitvi poplav na Planinskem polju. Obsežne raziskave v 70. letih 20. stoletja so na območju porečja Ljubljanice razkrile okvirne poti toka podzemne vode. Bolj natančno proučevanje vodonosnika z ugotavljanjem dimenzij in razporeditve kanalov ter dinamike pretakanja pa do zdaj ni bilo izvedeno. Nove speleološke raziskave in razvoj samodejnih merilnikov ponujajo možnost postavitve kakovostne merilne mreže tudi na težje dostopnih mestih. Namen pričujočega dela je zato nadgraditi poznavanje dinamike podzemne vode na območju porečja Ljubljanice z uporabo naprednih tehnik merjenja in interpretacij. Območje proučevanja je omejeno na severni del porečja Ljubljanice, in sicer med Planinskim poljem na jugu in izviri Ljubljanice na severu. Na tem območju je bila vzpostavljena merilna mreža s samodejnimi meritvami višine, temperature in specifične električne prevodnosti vode. Meritve so potekale na štirih požiralnikih na Planinskem polju, na treh izvirih Ljubljanice in osmih jamah z dostopom do podzemne vode. Poleg tega so bile opravljene še številne ročne meritve, na Agenciji RS za okolje (ARSO) pa so bili pridobljeni hidrološki in meteorološki podatki iz uradnih postaj. Na novo pridobljeni podatki so bili obravnavani glede na dotedanje znanje o vodonosniku. Mnoge pretekle ugotovitve so bile potrjene, številne interpretacije pa so bile zgrajene na novo. Te so bile povečini navezane na obliko vodonosnika (razporeditve in dimenzije kanalov) in njihov vpliv na nihanje vodne gladine, kar je bilo v nadaljevanju preverjeno z izgradnjo poenostavljenih konceptualnih in numeričnih modelov. Slednji so bili zgrajeni v programu EPA SWMM (Storm Water Management Model). V 3,5 letnem obdobju meritev je bilo veliko dogodkov s povišanim vodostajem, med njimi prek 15 takih, ko je bilo Planinsko polje poplavljeno. Dogodki so se med seboj zelo razlikovali tako po intenzivnosti kot tudi po trajanju, kar je predstavljalo raznovrstno zbirko podatkov. Najdaljši poplavni dogodek je trajal okoli tri mesece, v tem času pa se je vodna gladina v proučevanem vodonosniku dvignila do 66 m. Raziskave so potrdile pretekle ugotovitve, da se tok vode v vodonosniku prepleta (cepi in ponovno združuje) in da voda prek severnih požiralnikov Planinskega polja povečini teče proti zahodnim izvirom Ljubljanice, voda z vzhodnih požiralnikov Planinskega polja pa povečini proti vzhodnim izvirom Ljubljanice. Ugotovitve so pokazale tudi to, da na vzhodne izvire Ljubljanice pomembno vpliva tudi neposreden tok s Cerkniškega polja, kar se odraža zlasti s temperaturnimi odstopanji. Analiza višin podzemne vode je omogočila nove interpretacije o obliki kraškega vodonosnika. Na skoraj vseh merilnih mestih se je pokazalo obdobno upočasnjeno dviganje in spuščanje vode, kar nakazuje na prisotnost prelivnih kanalov. Takšni kanali so bili v nekaterih jamah že predhodno poznani (npr. Šerkov rov v Gradišnici, Skalni rov v Logarčku, Levi rov v Lijaku v Najdeni jami), medtem ko so v nekaterih jamah le predvideni (Veliko brezno v Grudnovi dolini, Andrejevo brezno 1). Obsežna merilna mreža, večletno obdobje meritev, stalne in samodejne meritve, uporaba naprednih tehnik interpretacij in preverjanje z modeli so omogočili raznovrstne analize in številne ugotovitve. Postopek se je izkazal kot primeren in bi bil uporaben tudi v drugih podobnih vodonosnikih. Podobno kot pretekle raziskave pa tudi ta pušča številna odprta vprašanja in možnosti za nadaljnje raziskave. Smiselne bi bile nadaljnje in bolj podrobne raziskave vpliva geoloških struktur, raziskave freatičnih in globokih regionalnih tokov, proučevanje vodne bilance in kakovosti vode, in nenazadnje tudi v splošnem boljše razumevanje poplavljanja Planinskega polja.
Ključne besede: kraški vodonosnik, dinamika podzemne vode, poplavljanje, modeliranje, Planinsko polje, Ljubljanica
Objavljeno v RUNG: 16.01.2019; Ogledov: 4828; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (21,14 MB)

10.
Izvajanje preskusov čiščenja odpadne vode Mlekarne Celeia v pilotni napravi SBR
Gregor Drago Zupančič, Milenko Roš, Nina Novak, Aljaž Klasinc, Mojca Poberžnik, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: Mlekarniške odpadne vode, sekvenčni šaržni reaktor (SBR)
Objavljeno v RUNG: 29.10.2018; Ogledov: 3631; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh