1. |
2. |
3. Koncept krožnega gospodarstva, gradbeništvo in primer občine KočevjeHenrik Gjerkeš, 2020, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Krožno gospodarstvo (v nadaljevanju KG) je v zadnjih letih izpostavljeni izvedbeni koncept za prehod v trajnostno družbo, ki ga promovira evropska politika, veliko nacionalnih oblasti, agencij in nevladnih organizacij, ter celo mnoga podjetja po vsem svetu. Hitrejšo implementacijo KG zavira površna, nesistematična in velikokrat pristranska razlaga koncepta, ki se zdi kot zbirka nejasnih in nepovezanih idej s številnih raziskovalnih področij. V prispevku bodo osvetljene ključne lastnosti in razlike med trajnostjo, trajnostnim razvojem in industrijsko ekologijo kot najpogosteje uporabljeni približek za KG. Po pregledu KG, kot ga razume aktualna evropska politika, bo podan predlog celovitega koncepta KG z uravnoteženo tridimenzionalnostjo in opisana uspešna implementacija v občini Kočevje z implikacijami na sektor gradbeništva.
Ključne besede: Krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj, Kočevje, koncept, življenjski cikel stavbe
Objavljeno v RUNG: 01.12.2020; Ogledov: 4370; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Učinki uvajanja koncepta krožnega gospodarstva na razvoj občine KočevjeAndrea Torroni, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo opredeli koncept krožnega gospodarstva kot trajnostni razvoj v aktualnem času in prostoru in ga utemelji na konkretnem primeru implementacije v občini Kočevje. V literaturi najdemo različne opredelitve krožnega gospodarstva, ki pa ne zajamejo njegovega velikega potenciala v celoti. Mnoge definicije se dotikajo predvsem recikliranja odpadkov, ki pa je lahko zgolj sestavni del koncepta in kot takšen ne zajema vseh okoljskih, ekonomskih in socialnih momentov. Analiza implementacije krožnega gospodarstva v občini Kočevje, ki temelji na gozdno-lesni predelovalni verigi celo pokaže, da recikliranje ni nujno ključni element krožnega gospodarstva. Ključno je, da koncept temelji na zapiranju materialnih in ekonomskih zank na temelju endogenih potencialov območja, ki se manifestirajo prav tam z vsemi multiplikativnimi družbeno-socialnimi učinki.
Predstavili in primerjali smo statistične podatke, ki se nanašajo na uvedbo novega koncepta ‒ med različnimi panogami s poudarkom na gozdarstvu in med različnimi lokacijami z ozirom na Kočevje. Izvedli smo analizo prvih treh let delovanja javne gospodarske družbe Kočevski les, ki jo je Občina Kočevje ustanovila leta 2015 in ji dodelila vlogo koordinatorja krožnega gospodarstva. Analiza je pokazala mnoge pozitivne učinke: vzdržno finančno poslovanje, povečanje koristi za občinski proračun, boljše poslovanje lokalnih v krožno gospodarstvo vključenih deležnikov, ohranjanje obstoječih in ustvarjanje novih zelenih delovnih mest, informiranje ter vključevanje lokalnega prebivalstva in boljše ter trajnostno izkoriščanje občinskih potencialov. Na primeru konkretne občine smo pokazali, da prehajanje linearnega v krožno gospodarstvo s primernim organizatorjem lahko uspešno usmeri lokalni razvoj na pot proti trajnosti, ki temelji na lokalnih potencialih.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj, gozdno-lesna predelovalna veriga, Kočevje
Objavljeno v RUNG: 29.11.2018; Ogledov: 7412; Prenosov: 202
 Celotno besedilo (1,83 MB) |
6. Energetska samooskrba v krožnem gospodarstvu – primer občine KočevjeHenrik Gjerkeš, Valter Pisk, Marjana Šijanec-Zavrl, 2017, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Opis: Koncept krožnega gospodarstva temelji na načelu identifikacije in čim večjega izkoriščanja endogenih potencialov ter dviga dodane vrednosti v lokalnem okolju z vsemi multiplikativnimi učinki, ki pri tem nastanejo. Največji, še ne v zadostni meri izkoriščen razvojni potencial občine Kočevje predstavlja gozd. Koncept krožnega gospodarstva v občini Kočevje je zasnovan na izhodišču, da z območja občine ne odide noben hlod neobdelan in da se lesna
biomasa izkoristi v največji možni meri ob hkratnem poviševanju stopnje lokalne energetske samooskrbe na poti v nizkoogljično skupnost. To vključuje celovito, trajnostno gospodarjenje z gozdom, sečnjo in spravilo hlodov ter pripravo lesa za proizvode z višjo dodano vrednostjo ob istočasni izrabi manjvrednega lesa in ostankov za proizvodnjo toplotne in električne energije. Celovitost trajnostne verige lesa zagotavlja vključitev socialnega podjetništva, izobraževanja kadrov, dodatnega usposabljanje zaposlenih in ohranjanja obstoječih oziroma
ustvarjanje novih zelenih delovnih mest.
Krožno gospodarstvo v občini Kočevje je organizirano v obliki centra predelave lesa za celovito ravnanje z lesno biomaso, ki ga upravlja gospodarska družba v javni lasti. Krožni proizvodni proces, začet z zbiranjem lesne biomase z vsemi elementi, se nadaljuje z žagalno linijo, opcijsko s peletarno, in se sklene s sušilnicami, ki deskam povišajo dodano vrednost, ter kogeneracijskim sistemom s procesom uplinjanja (manjvredne) lesne biomase za proizvodnjo električne in toplotne energije. Neposredni trajnostni učinki implementacije krožnega gospodarstva so obogatitev javnih sredstev za 3,2 mio EUR in 45 novih zelenih delovnih mest v prvih 15 letih delovanja, povečanje lokalne samooskrbe z električno energijo za 12 % in zmanjšanje emisije CO2 za 3.920 t na leto. Postopno uvajanje krožnega gospodarstva v občini Kočevje je primer uspešne in racionalne implementacije dolgoročne razvojne strategije Slovenije za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti, oživitev lesnopredelovalne industrije in dvig
konkurenčnosti gospodarstva v Sloveniji.
Ključne besede: Krožno gospodarstvo, lokalna samooskrba, obnovljivi viri energije, gozdno-lesna veriga
Objavljeno v RUNG: 24.01.2018; Ogledov: 6422; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. |
