Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza registriranih traktorjev v Goriški regiji
Branko Tratnik Ambrožič, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali število registriranih traktorjev v Goriški regiji za leto 2018 v primerjavi s celotno Slovenijo. Podatek o registriranih traktorjih smo pridobili iz podatkovne baze vseh registriranih vozil in prvič registriranih vozil v letu 2018. V nekaterih primerih smo podatke primerjali tudi za daljša časovna obdobja. Konec leta 2018 je bilo v Sloveniji registriranih 113.779 traktorjev, v Goriški regiji pa 7.767. Število traktorjev v Goriški regiji presega število kmetij, ki jih je bilo 5.311. Leta 2018 je bilo v Sloveniji registriranih 1.489 novih traktorjev, v Goriški regiji pa 130 novih traktorjev, kar predstavlja 8,7 %. Povprečna moč novih traktorjev se je od leta 1952 več kot potrojila in je bila leta 2018 za celotno Slovenijo v povprečju 62 kW. V Goriški regiji pa je bila v letu 2018 povprečna moč novih traktorjev 56 kW. Povprečna starost traktorjev v Goriški regiji je 26,5 let. 90,62 % lastnikov traktorjev v Goriški regiji je moških, povprečna starost lastnikov pa je 59 let. Po deležu subvencioniranih novih traktorjev Goriška regija ne odstopa od celotne Slovenije.
Ključne besede: traktor, Goriška regija, moč, leto izdelave, lastništvo, subvencije
Objavljeno v RUNG: 12.05.2023; Ogledov: 947; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (945,16 KB)

2.
Pregled in ocena državnega lastništva v slovenskem pristanišču
Jaka Mermolja, 2019, diplomsko delo

Opis: Slovensko pristanišče Luka Koper je tema, o kateri je bilo v zadnjih letih veliko povedanega in slišanega s strani različnih medijev, predstavnikov oblasti ter sindikatov. Istočasno je to tematika, ki je obravnavana v različnih strokovnih in znanstvenih člankih. Gre za podjetje, ki s svojim delovanjem močno vpliva na transportno logistični sektor Slovenije. Poslovanje Luke Koper je pomembno za večje število deležnikov, kot so: druga državna podjetja, npr. Slovenske železnice, različni uvozniki in izvozniki, prevozniki, špedicije, agencije, kontrolne hiše in ostale panoge, ki so kakorkoli vezane na pretovor blaga. Ker je Luka Koper edino slovensko trgovsko pristanišče, lahko govorimo o podjetju državnega pomena, istočasno pa je to eden večjih zaposlovalcev Slovenskega primorja. Cilj diplomske naloge je sistematičen prikaz pomena Luke Koper za Slovenijo. Predstavljen je njen razvoj od začetkov pa do danes, način upravljanja ter prednosti, ki jih ima celotno slovensko gospodarstvo od pristanišča. Prav zaradi velikega pomena, ki ga ima pristanišče za Republiko Slovenijo, so opisane največje investicije v infrastrukturo, ki so za pozicioniranje pristanišča na svetovnem trgu nujne. Analizira se vprašanje ali je Republika Slovenija res dober lastnik podjetja Luka Koper, kako z njim gospodari in ali ima, kot dober lastnik, za podjetje dolgoročno strategijo razvoja.
Ključne besede: Slovensko pristanišče, Luka Koper d. d., državno lastništvo, koncesijska pogodba
Objavljeno v RUNG: 12.02.2020; Ogledov: 3184; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh